Menu Item
"Notranji minister Boštjan Poklukar bi moral odstopiti, vlada pa bi morala umakniti sporno mnenje o skladnosti zakonov o tujcih in o mednarodni zaščiti z ustavo," poudarja direktorica PIC - Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad. K razlogom, ki so jih številne nevladne in humanitarne organizacije že navedle v pozivih ministru Poklukarju in premierju Golobu, dodaja še nove.
Ko je prejšnji teden prišlo v javnost, da je vlada sprejela mnenje, ki pritrjuje v času tretje Janševe vlade sprejetim spornim spremembam zakonov o tujcih in o mednarodni zaščiti, je 13 nevladnih in humanitarnih organizacij ministru za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju in premierju Robertu Golobu poslalo ogorčeni pismi. Izpostavili so, da mnenje, ki so ga spisali na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) pod Poklukarjevim vodstvom, eklatantno krši načela pravne države in spoštovanja človekovih pravic ter je v diametralnem nasprotju s koalicijskimi zavezami. Prav tako dokument po njihovem prepričanju kaže na načrtno neupoštevanje odločitve ustavnega sodišča. To je namreč skoraj identične določbe v preteklosti že razveljavilo. Nevladniki so še ocenili, da je minister Poklukar v celoti prelomil ob nastopu mandata dane obljube in ga pozvali k odstopu. Premierja Goloba pa so pozvali, naj umakne sporno mnenje vlade, “ki je bilo tudi potrjeno na izjemno zaskrbljujoč način”.
Kot smo poročali, se je mnenje o ustavni skladnosti omenjenih zakonov znašlo na listi A, o kateri ministri na seji vlade glasujejo v paketu. Na to listo so lahko uvrščena le predhodno usklajena gradiva, ki na pristojnih vladnih odborih niso bila deležna pripomb. Toda mnenje o zakonih o tujcih in o mednarodni zaščiti je MNZ po naših informacijah v medresorsko usklajevanje poslalo le službi vlade za zakonodajo, na pristojnem vladnem odboru za državno ureditev in javne zadeve pa je bilo uvrščeno na konec poglavja “Odgovori na poslanska vprašanja in pobude”, o katerem so navzoči glasovali v paketu. “Gradivo je bilo paketno obravnavno in nihče od prisotnih ni opazil omenjenega predloga mnenja,” so dogajanje na seji odbora, ki jo je vodil minister za delo Luka Mesec, opisali na njegovem ministrstvu.
V sedanji vladi sicer sedijo štirje ministri (poleg Mesca še Alenka Bratušek, Marjan Šarec in Matjaž Han), ki so pred poldrugim letom kot poslanci tedaj opozicijskih Levice, SAB, SD in LMŠ sporna določila zakonov o tujcih in o mednarodni zaščiti, ki jih je vlada tokrat soglasno ocenila kot skladne z ustavo, poslali v presojo ustavnemu sodišču. Več ministrov je po seji vlade sicer poudarjalo, da so mnenje podprli zato, ker niso vedeli, o čem glasujejo.
Direktorica PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad poudarja, da bi moralo biti mnenje MNZ o zakonih o tujcih in o mednarodni zaščiti deležno širšega medresorskega usklajevanja. Poslovnik vlade namreč določa, da morajo biti gradiva “usklajevana z ministrstvi in vladnimi službami, ki jih zadevajo”. Prav tako bi moralo biti po njenem prepričanju mnenje usklajeno znotraj koalicije.
Čudi jo tudi, da gradivo, ki ga je vlada sprejela 13. julija, še vedno ni dostopno javnosti. Nekateri mediji so za dokument zaprosili že pred vladnim odločanjem, MNZ pa o njegovem posredovanju še vedno opravlja presojo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Vlada je mnenje sicer takoj po sprejemu poslala v državni zbor. A ga bodo tam, kot so nam povedali, objavili med gradivi ob sklicu seje odbora, na kateri bodo poslanci sprejeli odgovor na poizvedovanje ustavnega sodišča, kaj o izpodbijani zakonodaji meni državni zbor. Ta seja pa naj bi bila šele po parlamentarnih počitnicah.
“Ker mnenje ni dostopno, ni mogoče presoditi, v kolikšni meri se je MNZ v njem opredelilo do že sprejete ustavne odločbe v dejansko enakem primeru oziroma s kakšno skrbnostjo se je opredelilo do odločbe ustavnega sodišča. So jo preprosto ignorirali?” se sprašuje Bervar Sternad.
K možnosti, da so jo ignorirali, jo napeljujejo tudi navedbe ministra Poklukarja v izjavi, s katero je nevladnikom sporočil, da ne bo odstopil. “Minister v svoji izjavi trdi, da spoštuje zakon in da naj o zakonih o tujcih in o mednarodni zaščiti presodi ustavno sodišče. Vendar je ustavno sodišče že presodilo, prav tako pa je po ponovnem sprejemu spornih določb mnenje o njihovi neskladnosti z ustavo in z evropskim pravnim redom podal Varuh človekovih pravic. Kako lahko torej minister trdi, da spoštuje načelo vladavine prava, če ne spoštuje in ne upošteva mnenja pristojnih institucij?” poudarja direktorica PIC.
Nekateri ministri so se po sprejemu spornega mnenja sklicevali na povečanje števila migrantov v Sloveniji. Tako je obrambni minister Šarec poudaril, da so se nezakonite migracije v letošnjem letu povečale za 300 odstotkov in da so se varnostne razmere bistveno spremenile. Tudi v premierjevih krogih je bilo mogoče slišati, da Golobovo strinjanje z mnenjem MNZ temelji na zaostrenih migracijskih razmerah.
“Reči, da je zakon o tujcih zdaj ustavno skladen, ker je na področju migracij prišlo do povečanja prihodov, je tako, kot če bi rekli, da lahko ukinemo pravico do zdravstvenega varstva, ker preveč ljudi potrebuje zdravnika. Jasno je, da povečan prihod prebežnikov nima nič z vprašanjem, ali sta 10.a in 10.b člen zakona o tujcih skladna z ustavo ali ne,” pravi Bervar Sternad.
Poklukar je v odgovoru nevladnikom kot ključne aktivnosti v času svojega ministrovanja izpostavil pripravo migracijske in integracijske strategije pa tudi dialog z nevladnimi organizacijami. To po njegovih navedbah kaže, da gre notranje ministrstvo “po poti demokratične družbe, ki je odprta in vključujoča tudi do tujcev”.
Bervar Sternad je za N1 povedala, da je notranje ministrstvo PIC prejšnji teden poslalo osnutek migracijske strategije, pri tem pa določilo komaj 14-dnevni rok za pripombe. Po prvem pregledu gradiva so v PIC ugotovili, da veliko vsebin – izobraževanje, podjetništvo, človekove pravice … – manjka. “Kot smo razumeli in zato tudi pristali na sodelovanje, je bil načrt, da bo strategija splošen, v prihodnost usmerjen pogled. V dokumentu, ki smo ga prejeli, pa se pretežno ukvarjajo s preteklim stanjem. Varnostni vidik ima preveliko težo in je zelo natančno določen; gre že kar za akcijski načrt,” poudarja direktorica PIC. Po njenih navedbah iz predloga strategije izhaja, da bi potrebe na področju dela šele ugotavljali, čeprav je gospodarstvo že povedalo, kaj potrebuje. Področje integracije pa v dokument sploh ni vključeno, ker da bo integracijska strategija pripravljena posebej. S tem se – tako Bervar Sternad – daje vtis, da področji migracij in integracije nista povezani, kar je napačno, saj bi morala biti integracija ključni del migracijske strategije. “Strategija torej ne nakazuje premika v migracijski politiki, kot je bil napovedan. Vztraja pri migracijah kot varnostnem vprašanju in ne naslavlja priložnosti, ki jih te ponujajo,” izpostavlja Katarina Bervar Sternad.
Poudarja, da sodelovanje vladajočih s civilno družbo ne pomeni, da se občasno sestanejo in imajo foto termine, temveč da skupaj iščejo konstruktivne rešitve. “To, kar smo izkusili doslej, pa je zgolj farsa, kar je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar z mnenjem o zakonih o tujcih in o mednarodni zaščiti jasno pokazal,” še dodaja direktorica PIC.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje