Menu Item
Pritiskov vlade je deležna ne samo RTV Slovenija, ampak tudi POP TV in Kanal A, ki prav tako ustvarjata pomembne televizijske informativne oddaje. Po neuradnih informacijah je mogoče tudi, da bi njune programe Telekom Slovenije izključil iz svoje osnovne programske sheme.
V zadnjih tednih se pogosto pojavljajo informacije o pritiskih Telekoma Slovenije, največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja, na podjetje Pro Plus, ki je lastnik POP TV in Kanala A. Po neuradnih informacijah so pritiski vlade na Pro Plus takšni, da je mogoče celo, da bi Telekom Slovenije lahko izključil programe Pro Plusa iz svoje osnovne televizijske programske sheme.
“Izključitev programov ne bi bilo zelo veliko presenečenje”
Pro Plus od leta 2017 operaterjem zaračunava za predvajanje programov POP TV, Kanal A in drugih. Po nekaterih informacijah si Telekom Slovenije zdaj prizadeva to pogodbo spremeniti.
“Več dejstev kaže, da se to poskuša izkoristiti za discipliniranje kritičnih medijev,” pravi profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Marko Milosavljević. “Ne bi bilo veliko presenečenje, če bi bil rezultat tak, da programov Pro Plusa ne bi bilo več v osnovni shemi Telekoma Slovenije.”
Neuradne informacije, da razmišljajo o izključitvi programov Pro Plusa iz osnovne sheme, je vodstvo Telekoma Slovenije prejšnji teden za Dnevnik zanikalo. O omenjeni neuradni informaciji sta poročala tudi Delo in Necenzurirano.
Trditve, da ne razmišljajo o izločitvi programov Pro Plusa iz osnovne programske sheme, na Telekomu Slovenije včeraj niso hoteli ponoviti. “Naročnike o prav vseh spremembah v svoji TV-programski shemi sproti in redno obveščamo skladno z zakonodajo, in sicer na svojih spletnih straneh,” so odgovorili za N1.
Pro Plus je v svojem odgovoru opozoril na izjavo Telekoma Slovenije za Dnevnik. Dodal je, da je informacije o morebitni izključitvi programov iz sheme Telekoma Slovenije dobil samo v medijih, medtem ko ga vodstvo Telekoma ni obveščalo o čem takem. Še preden je Dnevnik objavil prispevek z omenjeno izjavo vodstva Telekoma, pa je Pro Plus opozoril, da bi bila izločitev programov Pro Plusa iz programske sheme nezakonita in poslovno škodljiva za Telekom Slovenije, ki je v večinskem državnem lastništvu.
Nesorazmerno plačevanje Pro Plusu in Nova24TV
Dejstvo, da Pro Plus operaterjem zaračunava za programe, je bilo pogosto kritizirano s številnih strani, ne samo tistih, ki so povezane z aktualno vlado. Najverjetneje so se poslovni rezultati Pro Plusa prav zato po letu 2017 močno izboljšali. Po nekaterih informacijah Pro Plus drugim operaterjem zaračunava manj kot Telekomu.
To bi lahko pojasnilo, zakaj zdaj pogosteje slišimo neuradne informacije, da naj bi Telekom Slovenije “pritiskal” na Pro Plus, in zakaj se omenja celo možnost izključitve programov Pro Plusa iz Telekomove programske sheme.
Vendar več stvari kaže, da se vodstvo Telekoma Slovenije v razmerju do Pro Plusa ne vede tako, kot da bi zasledovalo samo poslovne interese, opozarja Milosavljević.
Po neuradnih informacijah Telekom Slovenije plačuje Pro Plusu od 2,3 do 3,2 evra mesečno na priključek. Hkrati pa po neuradnih informacijah za programe Nova24TV za priključek plačuje 60 centov mesečno. Tudi za programe Nova24TV naj bi Telekom Slovenije plačeval več kot drugi operaterji. Poleg tega je razmerje med cenami, ki jih Telekom Slovenije plačuje za programe Pro Plusa in programe Nova24TV, neskladno z razmerjem med gledanostjo. POP TV naj bi imel dvajsetkrat večjo gledanost kot programi Nova24TV, cena pa je “samo” približno petkratna.
Premikanje programov
Več poznavalcev področja medijev v Sloveniji se zato sprašuje, ali vodstvo Telekoma zasleduje poslovne ali kakšne druge interese. Milosavljević je prepričan, da je več potez vodstva Telekoma zrelih za presojo z vidika pravil, ki zagotavljajo konkurenco na trgu in preprečujejo korupcijo. Presoditi bi bilo treba tudi morebitno odškodninsko odgovornost vodstva in nadzornikov Telekoma, dodaja.
Predsednik uprave Telekoma je od marca letos Cvetko Sršen, član vladajoče stranke SDS. Predsednik nadzornega sveta pa je Iztok Černoša, ki je leta 2014 za SDS kandidiral na lokalnih volitvah in tako kot Sršen sodi med vplivneže vladajoče stranke. O kadrovskih spremembah v Telekomu smo pisali v članku V imenu gradnje še močnejšega medijskega stebra blizu SDS?.
V Telekomu Slovenije so aprila letos javnost obvestili o odločitvi, po kateri so naslednji mesec spremenili razvrstitev televizijskih programov v svoji shemi. Takrat sta POP TV in Kanal A padla s četrtega oziroma osmega mesta na enajsto oziroma dvanajsto. Nova24TV in Nova24TV 2 pa sta napredovali s 17. oziroma 18. mesta na sedmo oziroma osmo.
Telekom: Šlo je za uskladitev mest programov v SD- in HD-ločljivosti
S Telekoma Slovenije so nam poslali daljši odgovor. Po njihovih besedah so spremembe v uvrščanju programov v shemo posledica poenotenja programskih mest programov v standardni (SD) in visoki (HD) ločljivosti.
“Na ta način smo poenotili uporabniško izkušnjo pri uporabi Boxa in Boxa S z NEO Smartboxom, tako da je posamezen TV-program na istem programskem mestu na voljo v ločljivosti SD in HD hkrati, sistem pa glede na kakovost internetne povezave samodejno predvaja TV-program v primerni ločljivosti. Uporabnikom tako ni več treba preklapljati med dvema različnima programskima mestoma, da bi lahko določen TV-program spremljali v ločljivosti, ki jim ustreza,” so zapisali.
Ob tem so opozorili še, da se način gledanja televizije spreminja. “Tako že več kot 130.000 naših naročnikov, ki uporabljajo platformo NEO, vsebine iščejo tako, da izgovorijo ime programa oziroma vsebine iščejo po naslovu filma, naslovu serije, imenu igralca, kategorije (dokumentarni, športni, filmski …) programa, ki ga želijo spremljati, in podobno,” so navedli.
Nadzor nad poročanjem
Mediji v skupini Nova24TV so del projekta stranke SDS za “uravnoteženje medijskega prostora”. Na začetku so bili lastniki podjetja NOVATV24.si, ki izdaja televizijska programa Nova24TV, simpatizerji stranke iz Slovenije, zdaj pa so najpomembnejši lastniki madžarska podjetja. Ta so po nekaterih informacijah blizu madžarskemu premierju Viktorju Orbanu, ki je pomemben zaveznik slovenske SDS.
Pro Plus je od lanske jeseni v lasti češke investicijske skupine PPF group, ki jo je takrat obvladoval Peter Kellner. Z njim se je decembra lani srečal predsednik SDS in premier Janez Janša. Pogovarjala sta se tudi o “medijski krajini v Sloveniji”, je Janšev kabinet sporočil Komisiji za preprečevanje korupcije, ki spremlja lobistične stike. Pozneje je Mladina razkrila, da morajo na POP TV in Kanalu A prevajati svoje prispevke in jih pošiljati na Češko. Nazaj naj bi dobivali povratne informacije, kdaj so bili preveč kritični do oblasti.
Največjo opozicijsko stranko @24ur POP TV so pravkar prodali 😉
EU Approves AT&T’s $1.1B Sale of Central European Media Stake – IMDb https://t.co/osSGo2ddlf— Janez Janša (@JJansaSDS) October 8, 2020
Iz spletnih objav podpornikov SDS je razvidno, da vladajoči še vedno niso zadovoljni z informativnimi vsebinami na POP TV. Kellner je sicer marca umrl.
Gorjača v obliki zakona
Koalicija je želela Pro Plus “kaznovati” tudi s spremembo zakona o o avdiovizualnih storitvah, opozarja Milosavljević. Ta predlog bi po njegovih besedah pomenil prelivanje denarja od medijev, ki niso po volji vlade, k medijem, ki so vladi naklonjeni. O tem smo pisali v članku Nova vladna gorjača za medije pod krinko bruseljske direktive?.
V prvem glasovanju je dobil 46 glasov, torej absolutno večino, vendar so morali poslanske in poslanci o njem odločati še enkrat, saj je državni svet izglasoval veto. V ponovnem odločanju predlog ni dobil zadostnih 46 glasov, ampak samo 44. Vmes sta mnenje spremenila poslanca Desusa Branko Simonovič in Ivan Hršak.
Izigravanje zakona pri programskem svetu RTV Slovenija
Dvom o odnosu vodstva Telekoma Slovenije do podjetja Pro Plus še krepijo poteze vladajoče koalicije v javni RTV Slovenija. Pro Plus in RTV Slovenija ustvarjata najbolj gledane televizijske informativne oddaje, vendar je prvi zasebno podjetje, drugi pa javni zavod. Zato sta v odnosu do politike v drugačnih položajih, čeprav sta zanjo oba zanimiva.
V ponedeljek je večina v državnem zboru potrdila nove člane programskega sveta RTV Slovenija, ki se mnogim zdijo sporni. Pri razdelitvi mest v programskem svetu je namreč državni zbor zakonu sledil samo formalno, izigral pa je smisel oziroma duh zakonskih določb, pravi Milosavljević. Določbo, da morajo pri razdelitvi mest v programskem svetu v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v državnem zboru, so namreč “izpolnili” tako, da so poleg članov, ki jih je predlagala koalicija, imenovali člane, ki sta jih predlagali poslanski skupini SNS in Desusa. Ti poslanski skupini pogosto sodelujeta z vlado, zato nista prava opozicija, pojasnjuje Milosavljević. Tako kot mnoge druge pa ga je zmotilo še imenovanje Vaneta Gošnika, ki je bil imenovan na predlog SNS. Gošnik RTV-prispevka ne plačuje prostovoljno, ampak ga mora RTV rubiti. “Človek, ki ravna tako, ni neprimeren samo za programski svet RTV Slovenija, ampak za katerokoli javno funkcijo,” pravi Milosavljević.
Po njegovem mnenju je postavitev novih članov programskega sveta še ena od potez v “širšem konceptualnem napadu vlade na javno RTV”. “S popolnim kadrovskim nadzorom želi politična opcija, ki ne skriva zaničljivega in prezirljivega odnosa do javne RTV, spremeniti uredniško politiko in otopiti kritično ost novinarskih prispevkov,” meni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje