Komisija DZ za javne finance je vlado pozvala, naj ji v sedmih dneh posreduje gradivo ocene škode po poplavah, računskemu sodišču pa predlagala, naj opravi revizijo te ocene.
Komisija DZ za javne finance je danes na predlog NSi razpravljala o oceni stroškov odprave posledic poplav. Vlado je pozvala, naj ji v sedmih dneh posreduje gradivo ocene škode poplav 4. avgusta, računskemu sodišču pa predlagala, naj opravi revizijo te ocene. Seja je minila v znamenju pojasnjevanj, da ne gre za oceno dejanske škode.
NSi je sejo predlagala, ker je po njenem vlada pri sanaciji škode po poplavah prepočasna in neučinkovita, na drugi strani pa je zelo hitra pri izračunih stroškov obnove. “Zdi se nam, da se ta poplavni balon namenoma napihuje. Da se ga lahko napolni, pa se dela in pripravlja davke na zalogo,” je povzel predsednik komisije Jernej Vrtovec iz NSi. Opozoril je, da so na seznamu obnove potrebne infrastrukture tudi projekti, ki jih poplave niso prizadele.
Država neposredno škodo in sredstva za odpravo posledic ujme ocenjuje na 9,99 milijarde evrov. Kot je danes znova pojasnil minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, je vlada to oceno sprejela za potrebe priprave vloge za pridobitev sredstev iz solidarnostnega sklada EU za pomoč po avgustovski ujmi, ki jo je Slovenija danes poslala Evropski komisiji.
Ocena podlaga za 400 evropskih milijonov
Po besedah Andreje Živic iz Svobode je zato današnja razprava preuranjena. Nihče ne bo prejel izplačil v višini 9,99 milijarde evrov, saj lahko država na podlagi te ocene, ki vključuje tako oceno neposredne škode kot oceno stroškov poplavne sanacije in obnove, od EU pridobi največ 400 milijonov evrov. Ostalo, kar bo država morala plačati, bo krila iz drugih virov, največ iz proračuna, je dodala.
Člane komisije iz vrst NSi so zanimali, kateri projekti so vključeni v vladno oceno škode in koliko denarja se bo za njih namenilo. Med njimi je Vrtovec omenil več cestnih odsekov, denimo obvoznico v Lučah, ki jo vladna ocena vključuje, čeprav te ceste pred poplavami še ni bilo.
Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek mu je povedala, da je cesta vključena v to oceno zato, ker predstavlja del protipoplavnih ukrepov. Po metodologiji PDNA, ki se jo uporablja v primerih naravnih nesreč, so v oceno poleg škode vključili ukrepe, ki bodo odgovorili na izzive podnebnih sprememb, torej za sanacijo in zagotavljanje varnosti.
“Za naš del smo na infrastrukturi za državne in občinske ceste opredelili ocene za intervencijo in vzpostavitev prevoznosti ter ocene za investicije, s katerimi se hkrati osredotočamo na povečanje odpornosti te infrastrukture na ekstremne razmere,” je pojasnila. Jevšek je dodal, da praksa doslej kaže, da sanacija škode po potresih, ki traja okoli 25 let, znaša dva- do trikratnih dejanske škode.
Podobno velja za most v Solčavi, ki v ujmi ni bil usodno poškodovan, a ga bo treba nadomestiti z drugačnim, da kraj v naslednji ujmi ne bo spet pod vodo. Tudi za štiri v celoti porušene mostove so popisali oceno dejanske škodo in oceno gradnje drugačnih mostov, ki bo v skladu z izzivi podnebnih sprememb upoštevala predvsem ustrezno varnostno višino nad najvišjo koto vode, torej da bodo postavljeni na večji višini, z daljšo razpetino in z manj podporami v vodotoku.
Oceno usklajevali s snovalci metodologije in Evropsko komisijo
Kaj sodi v oceno in kaj ne, so usklajevali s snovalci metodologije in z Evropsko komisijo, je povedala državna sekretarka na kohezijskem ministrstvu Andreja Katič. “Sedaj pričakujemo, da bomo v prihodnjih dneh deležni še podrobnejših vprašanj, na katere bomo odgovorili. Če bo vloga rešena pozitivno, bosta Slovenija in Evropska komisija sklenili pogodbo. Za vsak denar, ki ga bomo dobili, bo treba posredovati natančna dokazila,” je opisala.
Denar ne bo nakazan za posamezni projekt, temveč ga bo prejel proračun. Porabiti ga bo treba v 18 mesecih. Bistven za odgovor na dileme poslancev NSi bo tako po besedah Monike Pekošak iz Svobode zakon o obnovi, ki bo vseboval program sanacije. “Takrat bomo vedeli, koliko sredstev in za kaj bomo potrebovali,” je dejala in se nadejala njegove skorajšnje dokončne priprave. Pomembno je, da se z njim vzpostavi tudi podlaga za nadzor. S tem se je strinjal Jani Prednik iz SD in spomnil na nekatere poskuse zlorabe pri zahtevkih za povračilo stroškov, nastalih v poplavah.
Bratušek je zavrnila očitke, da je pomoč prepočasna in neučinkovita. Spomnila je, da nihče, ki je bil doslej deležen denarne pomoči v državi, do nje še nikoli doslej ni prišel tako hitro. Pekošak je dodala, da ministrstvo za finance na posebni spletni strani dnevno objavlja, koliko je bilo doslej izplačanih pomoči. Najnovejši podatki kažejo, da je bilo do vključno 19. oktobra iz državnega proračuna izplačanih 254,7 milijona evrov za pomoč in sanacijo posledic poplav.
Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča natančnih podatkov, koliko sredstev bo potrebnih po posameznih letih, še nimajo. V proračunu za leto 2024 je približno 30 odstotkov denarja predvidenega za infrastrukturne projekte, ostalo je na proračunski rezervi ministrstva. Sredstva bodo prerazporedili na posamezne resorje in konkretne projekte, ko bodo zneski po posameznih projektih natančneje znani. Pri tem je za cilj označil tudi strog nadzor nad porabo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!