Bo znova zaživel nočni vlak Ljubljana–Zagreb–Beograd?

Slovenija 03. Apr 202315:10 4 komentarji
Slovenske železnice, vlak
Žiga Živulović jr./Bobo

V Sloveniji je na delovnem obisku pri infrastrukturni ministrici Alenki Bratušek gostoval njen srbski kolega Goran Vesić. Ministra sta se pogovarjala predvsem o možnih izboljšavah in povezovanju držav z železniškim omrežjem, na mizi pa je tudi obuditev nočnega vlaka med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom. Vesić in Bratušek sta napovedala tudi poglobitev sodelovanja s Hrvaško, Italijo in Avstrijo na področju železnic.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek danes na delovnem obisku gosti srbskega ministra za gradbeništvo, promet in infrastrukturo Gorana Vesića. Dogovorila sta se, da bosta predlagala ustanovitev skupnega delovnega telesa s Hrvaško, Avstrijo in Italijo, ki bi se ukvarjalo s tem, kako pospešiti železniške prevoze.

Ministra sta se dopoldne najprej srečala na bilateralnem sestanku na Bledu, nadaljujeta pa s sestankom z vodstvom Slovenskih železnic v Ljubljani. Kot sta povedala po pogovorih na Bledu, sta Slovenija in Srbija prijateljski državi, med katerima ni odprtih oziroma nerešenih vprašanj, je pa možno izboljšati sodelovanje na področju železniških prevozov.

Ministra sta sklenila, da bodo preverili, kako bi lahko ponovno vzpostavili nočni vlak iz Ljubljane preko Zagreba v Beograd ter kako bi lahko na področju železnic poglobili sodelovanje med Italijo, Avstrijo, Hrvaško, Srbijo in Slovenijo. “Dogovorila sva se, da bomo predlagali ustanovitev nekega skupnega telesa, da bomo ugotovili, kako lahko prevoze po železniških tirih tako za potnike kot za tovor povečamo in predvsem pohitrimo,” je povedala Bratušek.

Vesić je pojasnil, da bi meddržavno delovno telo koordiniralo dela na rekonstrukcijah železniških prog in pripravljalo vozne rede ter izvajalo tudi druge aktivnosti v smeri zagotavljanja hitrejših železniških povezav. Kot je izpostavil Vesić, je to pomembno za vse države, saj bi bile povezave boljše, ljudje bi lažje potovali, hitreje bi potekal tudi transport tovora.

Minister je zadovoljen, da se Slovenija in Srbija strinjata, da je pri razvoju prometa treba dati poudarek železniškemu prometu, ki je bolj ekološki in hitrejši ter ga podpira tudi EU. Kot je izpostavil, je za Srbijo ključnega pomena, da se poveže z Evropo preko koridorjev, ki prečijo Slovenijo.

Vesić je izrazil željo, da bi iz Ljubljane v Beograd lahko z vlakom pripotovali v dveh urah, kar je sedaj nemogoče. Minister je pojasnil, da so v Srbiji zgradili 85 kilometrov hitrih prog, sedaj je v gradnji 108 kilometrov hitre proge proti Madžarski, zgradili pa bodo tudi 228 kilometrov hitrih prog proti jugu.

Bratušek je povedala, da tudi Slovenija veliko vlaga v obnovo železniške infrastrukture; za to bo letos namenjenih več kot 420 milijonov evrov. Kot je izpostavila, se prve obnove vsekakor izvajajo prav na evropskih koridorjih. Izpostavila je gradnjo proge Divača – Koper, ki bo poskrbela za večjo konkurenčnost Luke Koper, tovor pa bo lahko hitreje prispel tudi do Srbije.

Ministrica je pojasnila, da obnove železnic v Sloveniji tečejo skladno s pravili EU, da lahko potniški vlaki vozijo 160 kilometrov na uro. “To je ta hitrost, o kateri govorimo, ko govorimo o hitrih vlakih,” je pojasnila ministrica in dodala, da je tako tudi v drugih evropskih državah.

Vlak v Srbiji
PROFIMEDIA

Medtem se v Srbiji gradijo železniške proge, ki omogočajo vožnjo 200 kilometrov na uro. Vendar kot je izpostavila Bratušek in na to opozorila tudi srbskega kolega, bo hitrost v drugih državah omejena na maksimalno 160 kilometrov na uro.

Vesić je razložil, da bo že na povezavi med Budimpešto in Beogradom, kjer bo od leta 2025 vozil hitri vlak, tako, da bo vlak skozi Srbijo potoval 200 kilometrov na uro, skozi Madžarsko pa 140 kilometrov na uro. “Bo pa vsekakor hitrejši, kot je sedaj, in to potrebujemo,” je poudaril.

Kot bolj ključno od same hitrosti vožnje je izpostavil rešitev, da vlaki ne stojijo na meji, kar je možno urejati tako, da so srbski obmejni organi v Budimpešti, madžarski pa v Beogradu ter da hitri vlak vozi neposredno med mestoma. Podobno rešitev pričakuje tudi s Slovenijo. “Vendar bomo to urejali takrat, ko pridemo do tega,” je dejal Vesić.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje