Vlada trdi, da bi z opozicijskim predlogom za povrnitev glob kršiteljem vladnih ukrepov diskriminirali tiste, ki so prekrške storili pozneje. Mogoče pa je, da bi se zakonski predlog razširil in vključil več kaznovanih.
Danes bo državnozborski odbor za pravosodje obravnaval predlog nekaterih opozicijskih poslanskih skupin za ustavitev določenih postopkov kaznovanja kršiteljev vladnih odlokov, namenjenih preprečevanju širjenja epidemije. Predlog LMŠ, SD, Levice in nepovezanih poslancev temelji na odločitvi ustavnega sodišča. To je 13. maja letos presodilo, da sta 2. in 3. odstavek 39. člena zakona o nalezljivih boleznih neustavna.
“Omejevanje samovolje vlade”
“Dati moramo jasno sporočilo, da smo še vedno demokratična in svobodna družba,” pojasnjujejo predlagatelji, “in da še vedno obstajajo institucije, ki varujejo in izvajajo demokratično ureditev, ki na podlagi vladavine ljudstva omejujejo samovoljo in arbitrarnost izvršilne veje oblasti.”
Zakon bi prinesel abolicijo in amnestijo za prekrške, izrečene na podlagi več vladnih odlokov o omejitvi gibanja in zbiranja. Tekoči postopki bi bili torej ustavljeni, že izrečene in plačane globe pa bi bile povrnjene. “Če bi bile glob in drugih sankcij oproščene samo osebe, za katere se postopek še ni pravnomočno končal, bi bila obravnava neenaka,” pojasnjujejo predlagatelji zakona.
Vlada proti diskriminaciji
Vlada predlogu nasprotuje, ker ustavni sodniki odlokov niso odpravili, ampak so jih razveljavili. “Ustavno sodišče s svojo odločitvijo ni poseglo v že pravnomočno končane postopke,” je zapisala vlada v svojem mnenju.
Poleg tega vlada predlogu očita prav to, da bi ustvaril neenako obravnavo kaznovanih. “Predlog zakona se nanaša le na storilce, ki so storili prekrške v časovnem obdobju od 20. 3. 2020 do 30. 6. 2020,” je izpostavila.
Policija je od 20. marca 2020 do 30. junija 2020 ugotovila 10.212 kršitev zakona o nalezljivih boleznih. Po 30. juniju 2020 in do 22. junija letos pa je ugotovila 17.528 kršitev odlokov, izdanih na podlagi 2. in 3. odstavka 39. člena tega zakona.
Pomilostitev bi lahko razširili
S to vladno pripombo se strinja tudi pravna mreža za varstvo demokracije, ki je sicer v svojem mnenju zakon podprla. “Pravično in skladno z namenom predlaganega zakona bi bilo, da bi bili enako obravnavani vsi kršitelji neustavnih odlokov,” so predlagali. Po njihovem mnenju bi bilo treba v amnestijo in abolicijo vključiti tudi kršitve zakona o varstvu javnega reda in miru, ki so neposredno povezani z razveljavljenimi odloki. Policija je namreč po tem zakonu kaznovala tiste, ki niso upoštevali policistovega navodila, naj ravnajo v skladu z vladnimi odloki, ki so bili pozneje razveljavljeni. Na primer, policistovega navodila, naj posameznik zapusti protestni shod.
Predlagatelji so se omejili na obdobje med 20. marcem in 30. junijem lani, ker je ustavno sodišče v omenjeni odločitvi presojale odloke, ki so veljali v tem obdobju. Res je ugotovilo neustavnost dveh odstavkov zakona o nalezljivih boleznih, na podlagi katerih je vlada omejevalne odloke sprejemala tudi pozneje, a teh poznejših odlokov ustavni sodniki niso razveljavili.
Po naših informacijah se bodo poslanci iz skupin, ki so predlagale zakon, pred današnjo sejo odbora pogovorili, ali bodo poskušali v besedilo vnesti tudi predlog pravne mreže.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!