Triglav znova prostor identitetnega spopada, tokrat na Twitterju

Slovenija 01. Avg 202106:00
Fajon in Janša
N1

Slovenski politiki so na Twitterju v zadnjih dneh odprli spopad za Triglav. Objavi Tanje Fajon z mavrično zastavo so sledile objave slovenske zastave na tem očaku. Najvišji vrh ostaja v ospredju boja za narodno identiteto že 120 let, odkar ga je v tekmi z Nemci markiral Jakob Aljaž. Od kod Triglavu simbolni pomen, kako so se Slovenci poenotili s planinarstvom in od kdaj politika poteka tudi v gorah, je pojasnil zgodovinar Peter Mikša. A je poudaril predvsem to, da v gore niso prostor delitve in da je tudi Aljaž z oblikovanjem poti na Triglav želel združiti takrat razdeljene Slovence.

Kljub počitniškemu času so bili politiki v minulih dneh aktivni, več se jih je na Twitterju pohvalilo s planinskimi dosežki. Med odmevnejšimi je bila objava predsednice SD Tanje Fajon, ki je sprožila simbolni spopad za prisvojitev najvišjega slovenskega vrha – Triglava.

Tanja Fajon se je na očaka povzpela v družbi evropskih socialnih demokratov. Vrh je osvojila skupaj s poslancem Evropskega parlamenta Andreasom Schiederjem in nemškim poslancem Michaelom Rothom. Pred Aljaževim stolpom, dolgoletnim simbolom slovenstva, so razvili mavrično zastavo, simbol boja za enakopravnost LGBTIQA+ skupnosti, kar pa je sprožilo burne odzive.

Na desni očitki, da se Tanja Fajon ni slikala s slovensko zastavo

Kmalu se je na objavljeno odzval premier Janez Janša, sicer navdušen pohodnik. Objavi je dodal ovekovečenje lastnega vzpona v družbi Josepa Borrella, visokega predstavnika za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije. Pred Aljaževim stolpom sta pozirala s slovensko ter evropsko zastavo.

Desnico je zbodlo dejstvo, da Fajon na vrhu ni razvila trobojnice z grbom, ki nosi prav podobo Triglava. Janša bi si poleg slovenske želel videti še evropsko zastavo, glede na družbo, v kateri se je na najvišji slovenski vrh povzpela Fajon, pa tudi nemško.

Politiki iz vrst Janševe SDS so se med drugim spraševali, ali je bila slovenska zastava za predsednico socialnih demokratov na poti na vrh pretežko breme. Obregnili pa so se še ob to, da so pohodniki na poti na vrh pozirali brez čelad, na vrhu pa so te nosili.

“Vsaj Triglavu prizanesite z vašo LGBT ideologijo. Za nas, Slovence, je to sveti kraj,” pa je ob tem skorajda vzkliknil državni sekretar Božo Predalič.

Schieder spomnil na Janševo vožnjo s helikopterjem

A je Janša Schiederja in Fajon pozval, naj vzpon avgusta ponovita, tokrat v njegovi družbi. “6. avgusta ob 6. uri vaju pričakujemo,” je povabil. Gostoma je kar na Twitterju prepustil tudi izbiro smeri. Za povabilo se je Schieder prijazno zahvalil in dodal, da je vzpon letos že opravil. Poudaril je, da je na vrh prišel peš in da je slišal, da se je Janša odločil, da se bo na vrh raje prepeljal z dragim helikopterjem.

S tem je spomnil, da je Janšo in Borrella za fotografijo, ki jo je objavil premier tudi v tokratnem odzivu, pod Triglav pripeljal vojaški helikopter. In to v času, ko bi premier moral v parlamentu poslancem pojasniti svojo odgovornost pri obvladovanju epidemije. S helikopterjem pa se je pod vrh simbola slovenstva po poročanju medijev zapeljala še Janševa soproga Urška Bačovnik Janša.

Vzdušje so podkurili še nekateri tviteraši. Eden izmed njih je zapisal, da Triglav ni zgolj za bogate, bele moške s helikopterjem in zadnje nadomestil z emotikonom. Prebrati pa je bilo mogoče še, da bodo prihodnjič morali alpinisti, preden bodo dospeli do Aljaževega stolpa, predložiti SDS potrdilo, da niso geji. Po novem lahko namreč, sodeč po Twitterju, na Triglav pleza zgolj Janez s Kurzem.

Zgodovinar Mikša: Aljaž pot postavil, da združuje Slovence

Najvišji slovenski vrh Triglav je v ospredju boja za slovensko narodno identiteto že 120 let, pravi zgodovinar in alpinist Peter Mikša. Sprva so na njem dominirali Nemci. Postavljali so koče in urejali poti, slovenskega jezika na smerokazih ni bilo. Ko se je duhovnik Jakob Aljaž prvič povzpel na goro, mu je oskrbnik koče dejal, da če vreme ne bi bilo tako slabo, bi moral prostor v koči odstopiti Nemcem.

Aljaža je to spodbudilo k dejanjem: kmalu je za en goldinar, kar danes ustreza približno 20 evrom, vrh Triglava kupil in na njem postavil stolp, v katerem so lahko zavetišče poiskali vsi. “Pred tem Triglav ni bil nič več kot gora, sicer najvišja, a nič več kot Boč. Slovenska sveta gora je postal šele z Aljažem,” je povedal Mikša. Aljaž je prostor markiral s stavbo in prvim slovenskim napisom na tem področju: Aljažev stolp.

Gora Triglav je predstavljena na dveh izmed treh najpomembnejših državnih simbolih – na grbu in zastavi. To simbolno vlogo je dobil šele z Aljažem.

Aljaž je prvo pot iz smeri Kredarice proti vrhu dal narediti z namenom, da postane Triglav slovenska romarska pot, ki združuje Slovence iz vseh dežel, ker so bili takrat razdeljeni. “Aljaž je takrat napisal, da želi, da je Triglav naš, slovenski, in da želi, da združuje,” je poudaril Mikša.

V hribih namreč deljenja ni in ga nikoli ni bilo, je dodal Mikša, ki v gore hodi že 30 let. “Vedno si vesel drug drugega, vedno je bilo to zadnje mesto, kjer bi se razdvajali,” je dodal.

Vrh Triglava je nosilec simbolnega pomena slovenskosti. Zgolj na Triglavu Slovenci izobešajo zastavo, to se ne dogaja nikjer drugje: ne pred Postojnsko jamo ne na Piranski punti. Slovenci na njem kažejo tudi svoje spodobnosti, pri vzponu na Triglav želi biti vsak v nečem prvi, razmišlja Mikša. Tako politične stranke kot gasilska društva želijo na vrhu izobesiti slovensko zastavo. Z vzponom kažejo svojo pripadnost, pohodniki so ob tem, ko dosežejo vrh vzhičeni.

Po vojni Slovenci v planinarstvu našli nacionalno identiteto

Čez vrh Triglava je po prvi svetovni vojni tekla rapalska meja. Takrat so se, tako Mikša, med Slovenci in Italijani začele grafitarske vojne: Aljažev stolp je bil poleti en teden odet v barve italijanske zastave, nato pa so ga Slovenci prebarvali.

Pomembno vlogo pri oblikovanju slovenske identitete je Triglav igral tudi v času po drugi svetovni vojni, ko so Slovenci živeli v Jugoslaviji. Od drugih jugoslovanskih narodov se je Slovenija razlikovala po gorah in planinski tradiciji. Po vojni se je začelo to poudarjati tudi na državnem nivoju.

Bistveno je, da je Kredarica najvišja slovenska zgradba. Zato so, recimo, porušili tudi vojašnico, ki so jo Italijani zgradili za varovanje rapalske meje nekoliko višje, kot stoji Kredarica. “Bila je ideja, da bi se to vojašnico, ki je bila v dobrem stanju, predelalo v planinsko kočo. Ampak so politično to idejo minirali najvišji vrhovi tedanje slovenske vlade,” je dejal Mikša.

Višek tega je bil v 80. letih prejšnjega stoletja, ko se je ideja o samostojnosti gradila na gorski identiteti Slovencev. Ob tem je Mikša spomnil na legendarni oglas Slovenija, moja dežela. “Začne in konča se v Logarski dolini, vmes so gore in tudi markacija. V oglasu je za dobro polovico panoram in povezav z gorami,” je analiziral. Fizkultura se je v tistem času razvijala, množično pa se je propagiralo planinarstvo. Planinska zveza je bila najbolj množična nevladna organizacija, imela je 100.000 članov, redno pa je v hribe hodil vsak četrti Slovenec. “Na tem valu jezdimo še zdaj,” je dodal.

Politična osvajanja slovenskih gora niso noviteta

Že od nekdaj so v hribe hodili tudi politični veljaki. Dodatno težo tej gradnji identitete je dodal tudi nekdanji predsednik Milan Kučan, pravi Mikša. Po tem so se začela srečanja ‘vrh na vrhu’, ki so jih organizirali tudi gospodarstveniki.

Med drugimi se je na najvišji slovenski vrh povzpel tudi takrat še jugoslovanski prestolonaslednik Peter II. Karađorđević, ki do zdaj ostaja edina kronana oseba, ki je obiskala Triglav. Po obisku so zaokrožile PR fotografije Karađorđevića, ki je sedel na vrhu in razmišljal o ubogih rojakih v Italiji.

Mikša pa je ob tem izpostavil še, da je SDS kot vladajoča stranka s tem, ko je združila zastavi Slovenije in stranke, naredila napako. Gre za prekršek, saj je slovenska zastava natančno določena, je jasen zgodovinar. “Mislim, da sicer nehote. A vladajoča stranka tega ne bi smela narediti,” je dodal.

SDS na Triglavu
Twitter

Najbolj brano - Slovenija