Slovenija se v Evropi in svetu oglašuje kot ekološko napredna država, v kateri z zelenim prebojem mislimo resno. Zakaj potem še vedno nimamo kavcijskega sistema za embalažo pijač, zakaj je ponudba pijač v povratnih steklenicah vse manjša, zakaj nas torej prehitevajo vse primerljive države?
Polovica potrošnikov v Sloveniji ne kupuje pijač v steklenicah za ponovno uporabo, od tega jih tretjina za to možnost sploh ni vedela. Potrošniki opažajo tudi, da je ponudba pijač v povratnih steklenicah premajhna (51 odstotkov) ali pa so na pijače v embalaži za enkratno uporabo ugodnejši popusti (12 odstotkov). Kar 91 odstotkov vprašanih jih meni, da je pijača v steklenicah za ponovno uporabo v trgovinah slabo označena in imajo o tem premalo informacij, kažejo rezultati spletne ankete, ki so jo izvedli v društvu za naravovarstvo in okoljevarstvo Eko krog, v katerem se zavzemajo za kavcijski sistem za embalažo pijač in obvezne kvote povratne embalaže.
Pijača v povratnih steklenicah je na slovenskih policah skrita ali pa je trgovci ne prodajajo, je ključne ugotovitve omenjene ankete v oddaji N1 STUDIO strnila Erika Oblak iz Eko kroga. Tam, kjer pa jo prodajajo, je to izjemno slabo označeno. Informacije o tem po njenih navedbah ni zaslediti niti v promocijskih katalogih trgovcev. “Zdi se, kot da ne bi želeli, da ljudje kupujejo pijače v povratnih steklenicah,” je bila kritična.
V društvu Eko krog so obiskali nekaj večjih in manjših trgovin. Pri zadnjih so zaznali težave pri označevanju o povratnosti steklenice. Kupci tako po njenih besedah nimajo nikakršnih informacij, katera pijača je v povratni embalaži, kako naj se vrne, pa tudi s tem povezane ostale ključne informacije. “Verjetno bi se lahko ob vseh reklamnih napisih našel prostor za to,” je poudarila. Oblak je ob tem še ocenila, da bi lahko javnost o tem trgovci ozaveščali tudi prek oglaševalskih kampanj v medijih in družbenih omrežjih.
Kot izhaja iz ankete Eko kroga, bi od 80 do 95 odstotkov vprašanih podprlo ukrep obveznega predpisanega deleža pijač v povratni embalaži. Romunija, Avstrija, Nemčija in Francija so obvezne deleže že predpisale. Evropska komisija pa pripravlja posebno uredbo o embalaži, ki predvideva tudi obvezne deleže pijač, ki bodo morale biti na trgu Unije v embalaži za ponovno uporabo. “13 evropskih držav že pozna kavcijski sistem za embalažo, še nekaj pa jih to načrtuje do leta 2025. Slovenija v primerjavi z drugimi državami s kavcijskim sistemom že zamuja,” je opozorila Oblak.
Kakšen kavcijski sistem potrebuje Slovenija?
Glede na velikost države, število prebivalcev in poseljenost bi po navedbah predstavnice Eko kroga lahko Sloveniji kot zgled služil trojček baltskih držav – Estonija, Latvija in Litva. Vse tri namreč poznajo kavcijski sistem in v vseh treh se je odlično obnesel. “Zbere se bistveno več embalaže pijač, ki se lahko usmeri v recikliranje embalaže za prehrano,” je razložila.
N1 je leta 2021 obiskal Litvo in preveril, kako in zakaj tej državi uspe reciklirati skoraj vse plastenke. Več o tem pa v članku na TEJ POVEZAVI.
Kavcijski sistem je po mnenju Oblak dober že sam po sebi, saj kavcija služi kot izjemna motivacija ljudem, da embalažo vrnejo tja, kamor sodi. Uspešnost sistema v Litvi pa gre po mnenju sogovornice pripisati tudi dobrim oglaševalskim kapanjem, ki se niso končale po vzpostavitvi sistema, temveč se nadaljujejo, saj je treba javnost o tem nenehno informirati in izobraževati.
“Rezultat je fantastičen tudi zaradi tega, ker imajo že veljaven sistem zbiranja stekla. Imajo celo fond standardiziranih povratnih steklenic, ki jih ponujajo predvsem manjšim proizvajalcem – lokalnim pivovarnam ali lokalnim proizvajalcem naravnih sokov, ki te steklenice potem uporabijo za polnjenje lastnih pijač in si s tem bistveno znižajo stroške,” je razložila Oblak.
V društvu Eko krog so že leta 2021 pripravili pravno podlago za uvedbo kavcijskega sistema v Sloveniji, a ga do danes še nimamo. Kot razlog za to je Oblak navedla, da so želeli proizvajalci pijač podrobno analizirati, kakšen sistem bi deloval v Sloveniji, in so za to porabili kar precej časa. Zataknilo se je tudi pri zakonodaji. Ustavno sodišče je namreč zadržalo nekaj členov zakona o varstvu okolja, ki posredno vplivajo na zmožnost vzpostavitve kavcijskega sistema. “So pa tudi odpori pri nekaterih deležnikih, ki imajo mogoče danes nek interes pri ločenem zbiranju odpadkov pri plastenkah,” je pojasnila Oblak.
Kako bi sistem deloval?
Predstavnica Eko kroga je v nadaljevanju pojasnila, kako bi kavcijski sistem deloval v Sloveniji. Po njenih besedah v zdajšnjih sistemih osrednjo mrežo predstavljajo trgovine, ki vzpostavijo vračilne točke. “Vključujejo tudi druge točke, kot so bencinski servisi, gostinstvo, turizem. Običajno se avtomati postavljajo tudi na prireditvah, koncertih, podzemnih železnicah … skratka tam, kjer posamezniki, ki nosijo s seboj plastenko, to tudi lahko oddajo.”
Kljub večletnim pozivom ni pričakovati, da bo v Sloveniji kavcijski sistem za embalažo pijač kaj kmalu zaživel. Ministrstvo za okolje je namreč časovnico za njegovo sprejetje premaknilo na leto 2026. “Na začetku kampanje smo ciljali na leto 2024, ker smo upali, da je izvedljiva. Kavcijski sistem podpirajo vse parlamentarne stranke, podpirajo ga tudi proizvajalci pijač. Zatika pa se pri zakonodaji. Če že mora biti leto 2026, upamo na 1. januar in ne na 31. december. Do takrat bo namreč v naravi, odlagališčih in sežigalnicah ostalo pol milijarde plastenk,” je sklenila Erika Oblak iz Eko kroga.
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Oddajo lahko tudi poslušate.
yt: https://youtu.be/js7yFoX_Cv8 soundcloud:
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje