Na ministrstvu za finance se, kot pravijo, "na polno" pripravljajo na rebalans letošnjega državnega proračuna. Ta je potreben zaradi reorganizacije in ustanovitve treh novih ministrstev, ministrstvo pa pri tem zagotavlja, da je namen le prerazporeditev pravic porabe. Njihov cilj tako ostaja, da se zdaj predvideni odhodki v višini 16,7 milijarde evrov z rebalansom ne bi še dodatno povečali.
Vlada Roberta Goloba trenutno izvršuje proračun, ki predvideva 13,4 milijarde evrov prihodkov, 16,7 milijarde evrov odhodkov in visok, 3,3-milijardni primanjkljaj. A zaradi januarske reorganizacije vlade in ustanovitve treh novih ministrstev zdaj pripravljajo rebalans.
Nov državni organ, ustanovljen po sprejetju proračuna, lahko namreč ministrstvo oziroma vlada v seznam proračunskih porabnikov doda šele z rebalansom.
Prvi korak priprave rebalansa je proračunska seja vlade, ki bo, kot so nam sporočili s finančnega ministrstva, potekala “sredi tega meseca”. To pomeni, da bi lahko bila že ta teden. Na tej seji bo vlada določila limite oziroma razrez proračunskih izdatkov po predlagateljih finančnih načrtov in virih sredstev za leto 2023.
Pri normalnem rebalansu bi sledila usklajevanja oziroma pogovori s proračunskimi porabniki, ki pa jih ministrstvo tokrat ne načrtuje. Kot pravijo, gre “v večji meri” za tehnični rebalans.
Bodo držali obljube? Denarnica ni odprta
Na vprašanje, ali bodo držali obljube, dane pred referendumom o zakonu o vladi, da nova ministrstva ne bodo prinesla večjih proračunskih izdatkov, so nam na ministrstvu odgovorili: “Nova struktura vlade sama po sebi ne zahteva dodatnih pravic porabe glede na sprejeti proračun 2023, zato na ministrstvu za finance pri pripravi rebalansa sledimo načelu, da se ciljni odhodki državnega proračuna ne povečujejo.”
Boštjančič je tudi po današnjem poročanju STA v odgovoru na eno od novinarskih vprašanj v zadnjih dneh poudaril, naj posamezni resorji ne pričakujejo dodatnih sredstev. “Na vladi to zadnjih nekaj tednov vsak teden komuniciramo, predvsem v kontekstu, da posamezni resorji ne bi pričakovali, da je zdaj denarnica spet odprta,” je dejal.
V Fiskalnem svetu zaskrbljeni
Ekonomiste vseeno skrbi morebitna dodatna rast proračunske porabe. Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, je tako že večkrat opomnil, da se ob pričakovani pripravi rebalansa za letos meje najvišjih dovoljenih izdatkov ne bi smele dodatno višati. Javnofinančni primanjkljaj naj bi bil namreč glede na napovedi Evropske komisije v Sloveniji letos med najvišjimi v EU, pribitki za slovenske državne obveznice pa so v zadnjih mesecih višji od tistih za primerljive države, je zapisal v februarskem pregledu javnofinančnih in makroekonomskih gibanj.
Pričakovanja rasti javne porabe vzbujajo predvsem dvig minimalne plače z letošnjim januarjem in vse več zahtev po zvišanju plač v javnem sektorju. Nekaterim skupinam zaposlenih so plače zvišali pred koncem lanskega leta, kar je po zagotovilih vlade v celoti vključeno v letošnji proračun, toda nove zahteve sindikatov se pojavljajo tudi letos.
Za zdaj fiskalni svet sicer še ocenjuje, da so učinki dosedanjih dogovorov glede plač v javnem sektorju še v okviru zmožnosti sprejetih proračunskih dokumentov, a kot opozarja, manevrskega prostora za dodatne dogovore ni več. Vlada se je medtem februarja odločila pripraviti reformo sistema plač v javnem sektorju z novo plačno lestvico s 67 plačnimi razredi, pri čemer nihče ne bi imel plače, nižje od minimalne.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje