Menu Item
Preiskava največjega brskanja po bančnih računih v zgodovini Slovenije, ki se je v času tretje vlade Janeza Janše dogajalo na uradu za preprečevanje pranja denarja pod vodstvom Damjana Žuglja, gre naprej. Tožilstvo je zahtevalo uvedbo sodne preiskave. Zlorabe položaja so osumljeni Žugelj in pet njegovih tedanjih sodelavcev na uradu, med katerimi so tudi člani stranke SDS. Medtem je kot ekspertna priča pred preiskovalno komisijo državnega zbora pričal prvi direktor urada Klaudijo Stroligo in osvetlil še nekaj čudnih metod v delovanju urada v času Žuglja. Ter pripovedoval o listku s številko bančnega računa, ki ga je Žugelj dal na mizo eni od zaposlenih. Na njeno vprašanje, kje je spis, pa je odgovoril, da to ni njena stvar.
Preiskava brskanja po bančnih računih, kakšnega v zgodovini Slovenije ne pomnimo, in ki se je v času tretje vlade Janeza Janše dogajalo na uradu za preprečevanje pranja denarja pod vodstvom Damjana Žuglja, je šla še korak naprej.
Po tem, ko je Nacionalni preiskovalni urad zoper Žuglja in pet njegovih tedanjih sodelavcev, med njimi so tudi člani stranke SDS, oktobra lani vložil kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe položaja, je Specializirano državno tožilstvo januarja zahtevalo uvedbo sodne preiskave in pričakovati je, da bo sodišče začelo z zaslišanji prič in obdolženih.
Po pridobljenih podatkih in dokazih v sodni preiskavi bo ponovno na potezi tožilstvo, ki se bo odločilo, ali bo zoper Damjana Žuglja in njegove soovadene sodelavce vložilo obtožnico. Če jo bo, se bo v aferi brskanje po bančnih računih začelo sojenje.
Najobsežnejše brskanje po bančnih računih v zgodovini Slovenije
Direktor uprave kriminalistične policije Damjan Petrič je ob vložitvi kazenske ovadbe zoper Žuglja in pet njegovih sodelavcev oktobra lani dejal, da je urad za preprečevanje pranja denarja med novembrom 2021 in februarjem 2022 “v nasprotju z nekaj zakoni in ustavo” prečesal kar 224 bančnih računov skoraj sto ljudi in podjetji v Sloveniji.
To so storili na podlagi kratke anonimke, ki ni vsebovala nobenih dokazov ali dajala drugih razlogov za največje brskanje po bančnih računih v zgodovini Slovenije. Gre za primer Dragana Šolaka, ki je solastnik skupine United, ki ima v lasti tudi portal N1. “Tukaj je bila kršena tudi pravica do varstva osebnih podatkov, ki je ena izmed temeljih človekovih pravic in svoboščin,” je oktobra lani ob vložitvi kazenske ovadbe še dejal direktor uprave kriminalistične policije.
Da so se s prihodom Žuglja na urad za preprečevanje pranja denarja v času tretje Janševe vlade metode dela na tem uradu bistveno spremenile, je kot ekspertna priča pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih organov ter vplivanje na izid posameznih postopkov, pričal prvi direktor slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja Klaudijo Stroligo.
Stroligo je bil direktor urada dobrih 12 let, danes pa je za področje preprečevanja pranja denarja svetovalec Svetovne banke, Združenih narodov, Evropske komisije in Sveta Evrope.
Že ob razkritju najobsežnejšega brskanja po bančnih računih v zgodovini Slovenije, ki smo ga razkrili na N1, je Stroligo dejal: “Za tako obsežno preiskavo urada, ki bi šla tako daleč, sploh pa na podlagi anonimke, nisem slišal še nikoli.”
Kar 224 računov na podlagi anonimke, a niti enega “alarma” iz bank
Eden ključnih poudarkov Stroliga pred preiskovalno komisijo je bil, da je treba z anonimnimi prijavami, ki jih nikoli prej na uradu ni bilo toliko kot v času Žuglja, rokovati previdno.
Eno je, če na urad prispe prijava drugega državnega organa (denimo policije) ali pa če sumljive transakcije uradu prijavijo banke. Drugo pa, če urad presoja, ali bo brskal po bančnih računih zgolj na podlagi anonimke, ki je bila v primeru Šolak spisana na eni tipkani strani in četrt ter ni vsebovala niti enega dokaza ali priloge.
Brskanje po bančnih računih je namreč silno invazivno; ne samo, da vsi vpleteni, torej uslužbenci urada in uslužbenci bank, vedo, koga ima urad, ki preiskuje pranje denarja in financiranje terorizma, pod lupo, iz bančnih računov se vidi tudi v drobovje posameznikovega življenja.
Kje so zbrani občutljivi podatki?
Ker se pojavljajo namigovanja, da je del občutljivih podatkov iz bančnih računov iz urada izginil, so Stroliga na preiskovalni komisiji vprašali tudi o tem. Povedal je, da zakon jasno določa, katere evidence mora voditi urad.
Hraniti mora prijave, spise, vire podatkov, informacije o tem, kdo je sodeloval pri analizi in vse pridobljene dokumente. To bi moral urad, tako nekdanji direktor, hraniti vsaj 10 let.
Žugljevi po prejemu anonimk niso kaj dosti oklevali, njihov modus operandi, ki smo ga mediji, tudi N1, že dodobra razkrili, je bil, da so dobili anonimko in bankam razposlali zahteve za vpoglede v bančne račune.
Tudi časovno se niso omejevali. Zajemali so podatke vse od dne, ko je posameznik (ali podjetje) pri banki odprl svoj bančni račun. Gledali so torej transakcije za 10, 15 in več let nazaj.
Stroligo opozarja, da je treba pred zajemom podatkov iz bančnih računov na podlagi anonimk najprej opraviti predhodni preizkus te anonimke. To pomeni: pogledati, ali so omenjena imena v njej že v bazi podatkov urada, ugotoviti, ali so (bili) omenjeni v anonimki tudi v kakšnih policijskih postopkih, kar urad lahko vidi …
Predvsem pa se mu zdi nenavadno, da je urad v primeru Šolak zajel podatke z 224 bančnih računov več kot sto ljudi in podjetij v Sloveniji, ne da bi pred tem iz bank dobil eno obvestilo, da na kakšnem od teh bančnih računov potekajo sumljive transakcije.
“Žugelj dal listek s številko bančnega računa in zahteval, da ga preveri”
“Slišal sem, da je ena od inšpektoric odšla iz urada za preprečevanje pranja denarja, ker ji je Žugelj dal na mizo listek s številko bančnega računa in zahteval, naj ta račun preveri. Zaposlena ga je vprašala, za katero zadevo gre in kje je spis. Žugelj pa ji je odgovoril, da to ni njena stvar,” je pripovedoval Stroligo in dodal: “Ljudje z integriteto, ki poznajo področje, česa takšnega pač nikoli ne bodo naredili.”
Za postopek je namreč treba imeti odprt spis, ki ga mora predlagati vodja oddelka, direktor pa se mora z njim strinjati.
Metode dela so bile neobičajne ne le za slovenski urad, pač pa za katerikoli urad za preprečevanje pranja denarja na svetu, poudarja Stroligo. Prepričan je, da je bil del teh aktivnosti urada tudi nezakonit.
Na tej točki je omenil kazensko ovadbo, ki sta jo podpisala tedanji namestnik direktorja Fursa Simon Starček, znan tudi iz afere sodna stavba, in Žugelj, in ki jo je tožilstvo kasneje zavrglo.
“To je nezakonit ukrep, saj urad nima pooblastil za podajo kazenskih ovadb,” je dejal Stroligo. Urad lahko poda samo obvestilo ali informacijo. Razlika je v tem, ali gre za sum pranja denarja – v tem primeru urad poda obvestilo. To se lahko uporabi tudi v kazenskem postopku, informacije pa se v kazenskem postopku ne more uporabiti.
Uslužbenci s člansko izkaznico SDS
“Ko je bil na mesto direktorja imenovan Damjan Žugelj, sem kmalu izvedel, da je naredil čistko. Zamenjal je nekaj ključnih ljudi, ki so tam delovali leta, in prvič v zgodovini urada pripeljal ljudi s strankarsko izkaznico. Žal v zakonu to ni prepovedano,” je pred preiskovalno komisijo med drugim še povedal Klaudijo Stroligo.
Članska izkaznica stranke sicer ne onemogoča zaposlitve na uradu, a Stroligo je dodal, da vse do prihoda Damjana Žuglja zaposlenih s strankarskimi izkaznicami na uradu nikoli ni bilo. Tudi ta praksa se je torej z Žugljem pomembno spremenila.
Kot smo razkrili na N1, je prav (aktivna) članica stranke SDS brskala po bančnih računih novomeškega škofa in predsednika Slovenske škofovske konference Andreja Sajeta. In to na podlagi anonimke, ki na urad ni prišla enkrat, pač pa kar dvakrat, ker se po prvi dostavi anonimke ni zgodilo nič. Drugič, ko je prišla v “prave roke”, pa se je pa brskanje po škofovih računih začelo.
Urad sicer po spremembi zakona izpred nekaj let svoje operativne analize lahko vodi tudi na podlagi anonimk. Stroligo sicer meni, da je bila ta sprememba zakona izrazito napačna.
Opozarja pa: če že urad to možnost ima, je treba pred zajemanjem podatkov z bančnih računov navedbe v anonimki kar se da dobro prehodno preveriti. Kar se v času Žuglja ni dogajalo.
Anonimke bi lahko izkoristile tudi tuje obveščevalne agencije
Na vprašanje predsednika preiskovalne komisije Aleša Rezarja (Gibanje Svoboda), ali obstaja možnost, da bi anonimke pri takšnem načinu delovanju urada lahko izkoristile tudi tuje obveščevalne agencije, je Stroligo odgovoril pritrdilno.
V medijih so se namreč pojavila namigovanja o paktu med Janšo in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, da si bosta s pomočjo slovenskega in srbskega urada pred volitvami, ki so bile v obeh državah aprila 2022, pridobila, nato pa izmenjala podatke o svojih nasprotnikih.
Janša o Robertu Golobu in balkanskih poslih Gen-I, Vučić pa o Šolaku in srbskem opozicijskem politiku Draganu Đilasu, ki pa je ob razkritju N1 za naš portal povedal, da bančnega računa v Sloveniji sploh nima.
Janša obstoj tega domnevnega pakta z Vučićem zanika, in kot je zatrjeval v intervjuju za N1, o aktivnostih urada v času Žuglja ni vedel nič.
Srbski in slovenski urad sta zaradi dvomov o tem, kako sta sodelovala, v preiskavi mednarodnega združenja uradov za preprečevanje pranja denarja Egmont. “To združenje je nekaj takšnega kot Interpol za policijo,” je pojasnil Stroligo in poudaril, da že samo dejstvo, da je slovenski urad v tej preiskavi, ni dobro.
Če bo iz Egmonta na podlagi preiskave tudi izključen, pa svojih nalog v polni meri sploh ne bo mogel več opravljati; prek Egmonta namreč med več kot 170 uradi za preprečevanje pranja denarja po svetu poteka izmenjava podatkov.
Kdaj pa bo zaslišan premier Golob?
Po pričanju nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava se pred Rezarjevo preiskovalno komisijo pričakuje tudi pričanje predsednika vlade Roberta Goloba, ki sta ga Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav obtožila nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije. Rezar je pojasnil, da so prejeli že več zahtev za pričanje Goloba in da bo predsednik vlade pred preiskovalno komisijo stopil še pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje