Civilna iniciativa Infokolpa in več sopodpisanih organizacij obsojajo kandidaturo nekdanje generalne direktorice policije Tatjane Bobnar za notranjo ministrico. Kritizirajo njeno usmerjanje delovanja policistov po letu 2018, ko so ti začeli prakso množičnih izgonov oseb, ki so v Sloveniji nameravale zaprositi za mednarodno zaščitno.
Po uradnih podatkih je država med leti 2018 in 2022 izvedla 29.865 izročitev na Hrvaško po neformalnem postopku, 16.000 izgonov se je zgodilo samo v letih 2018 in 2019, je na današnji protestni izjavi na Trgu republike v Ljubljani opozorila članica iniciative Saša Hajzler. Prakso sistematičnega zavračanja prosilcev za azil in izvajanjem izgonov so policisti začeli v času, ko je Tatjana Bobnar zasedala najvišje položaje v policiji, je povedala.
Zato v civilni iniciativi menijo, da je Bobnar z usmerjanjem policijskih postopkov na način, ki ni sledil zakonskim pooblastilom, neposredno soodgovorna za ustvarjanje smrtonosnih razmer na balkanski migracijski poti. Množične izgone je namreč kot sistemsko kršitev načela nevračanja, prepovedi kolektivnega izgona in onemogočanja dostopa do mednarodne zaščite prepoznalo tako vrhovno sodišče kot tudi resolucija evropskega parlamenta o vladavini prava v Sloveniji, je ob tem izpostavila Hajzler.
Ob Bobnar pričakujejo opravičilo
Slovenija za vodenje notranjega ministrstva potrebuje osebo, ki bo policijo pripeljala nazaj v skupnost in ki bo zmožna reševati konflikte, je dodala. Od bodočega notranjega ministra pričakujejo tudi soočenje s hudimi kršitvami temeljnih pravic migrantov in izvedbo ustreznih preiskav uradnih postopkov. Glede napovedi stranke Gibanje Svoboda, da bodo odstranili žico na meji, upajo, da to ni le populistična gesta, saj kandidatura Bobnar za notranjo ministrico lahko pomeni nadaljevanje politik, ki jih je začela pred leti.
Od Bobnar, v primeru, da postane ministrica, pričakujejo vsaj jasno opravičilo, priznanje posledic njenih dejanj in jasno strategijo, kako popraviti krivice za nazaj in narediti politiko za naprej, ki naj temelji na humanosti, človekovih pravicah in skladnosti s slovenskimi zakoni, je sklenil član iniciative Miha Turk.
Bobnarjeva je v odzivu za STA dejala, da protestno izjavo razume kot glas demokratične družbe, ki si prizadeva za spremembe na bolje, za kar si je vedno prizadevala sama in si bo to tudi v nadalje. “Preteklost nam pomaga razumeti sedanjost, kot seveda tudi obratno, in je istočasno v pomoč pri načrtovanju prihodnosti,” je zapisala. O tem namerava kot kandidatka za notranjo ministrico spregovoriti na predstavitvi pred pristojnim delovnim telesom DZ.
Če bo za ministrico imenovana, bo izhodišče in cilj njenega dela, ob sodelovanju z vsemi drugimi pristojnimi državnimi organi, inštitucijami ter civilno družbo, torej tudi z nevladnimi organizacijami – absolutna krepitev pravne države, vladavine prava ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je sporočila Bobnarjeva. Ena od človekovih pravic je tudi pravica do osebnega dostojanstva in varnosti – “za vse, brez nestrpnosti in razlikovanja” – je dodala. Policijo razume kot institucijo, ki mora biti od ljudi in za ljudi, “njeno mesto je v skupnosti”.
Iz Gibanja Svoboda pa so sporočili, da so seznanjeni s pomisleki civilne iniciative, ki so predsedniku stranke Robertu Golobu danes predali tudi Črno knjigo nezakonitih vračanj. Kot so zapisali, so se v koalicijski pogodbi zavezali, da bodo prosilcem za azil zagotovili varnejše migracijske poti ter hitre in učinkovite azilne postopke, ki bodo spoštovali temeljne človekove pravice in svoboščine. “Pogoje za mednarodno zaščito bomo olajšali ter mednarodno zaščito omogočili vsem, ki so do nje upravičeni v skladu z mednarodnim pravom. Omogočili bomo sistematično integracijo v slovensko družbo,” so še dodali.
Pod protestno izjavo civilne iniciative Infokolpa sta se sicer podpisali še dve slovenski civilnodružbeni organizaciji mreža Border Violence Monitoring, Delavska Svetovalnica in Društvo Humanitas ter tuje organizacije Are You Syrious?, Centar za mirovne studije, Alarm Phone Austria, Zagreb Solidarity City in Transbalkan Solidarity.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje