Na ministrstvu za finance po enajstih mesecih mandata aktualne vlade še nimajo podlag in idejnih rešitev za uvedbo davka na premoženje, ene bolj kontroverznih idej koalicijske pogodbe. Trenutno so v delu analize, pravijo, zadnje izjave premierja Roberta Goloba in finančnega ministra Klemna Boštjančiča pa dajejo vtis, da ga morda sploh ne bo. Medtem so v koalicijski partnerici SD še vedno za, menijo pa tudi, da bi bilo vredno vsaj poskusiti analizirati možnosti za obdavčitev vsega premoženja, ne le nepremičnin. Finančni minister Boštjančič je zadnje čase sicer večkrat poudaril, da prav veliko možnosti za to ni.
“Znižali bomo obremenitev na plače. Pred tem pa bomo poskrbeli, da bo premoženje ustrezno ovrednoteno in da bodo tisti, ki imajo bistveno več premoženja od večine ostalih, za to premoženje pošteno plačali davke,” je še februarja letos v državnem zboru (DZ) govoril premier Robert Golob.
Sledil je odstop državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Tilna Božiča, ki je bdel nad davčno reformo. Minister Klemen Boštjančič je aprila dejal, da še vedno načrtujejo spremembe davčne zakonodaje, a da grejo spremembe (besede reforma ni uporabil) predvsem v smeri poenostavitve postopkov in odprave anomalij. Pritrdil je Golobu, da namen reforme nikoli ni bil polnjenje proračuna.
Premier pa je zadnji mesec tudi z izjavo, da je sistem nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ) ustrezen, dal vtis, da (korenitejših) sprememb na področju premoženjskih davkov morda sploh ne bo.
Analize “zelo kompleksnega” vprašanja
Na ministrstvu za finance pravijo, da so do zdaj vrhu koalicije ter posameznim poslanskim skupinam predstavili analizo sedanjega stanja davčnega sistema, širših javnih financ in okvirna izhodišča za spremembe davčne zakonodaje.
Ministrstvo je vse to med drugim predstavilo vodstvu SD na vrhu koalicije, kasneje pa še poslanski skupini stranke. A v SD pravijo, da o obdavčitvi premoženja niso govorili. “Fokus izhodišč je bil na strukturi davčnih prilivov ter razmerjih med prihodki in izdatki. Od predlogov za izvedbo oziroma analizo so bila predstavljena zgolj izhodišča za naslovitev neučinkovitosti zaradi nasprotnih učinkov dohodninskih in socialnih politik, ki so se javnosti napačno komunicirale kot ‘obdavčitev regresa’,” so nam povedali v stranki, ki jo vodi Tanja Fajon.
Dodajajo, da tako niso imeli priložnosti za podrobnejšo razpravo s pristojnimi o njihovem predlogu ter možnih izboljšavah s pristojnimi.
Odgovorov druge koalicijske partnerice Svobode, stranke Levica, nismo prejeli.
Na ministrstvu za finance medtem pravijo, da je bilo že na marčevskem vrhu koalicije “področje obdavčitve premoženja prepoznano kot zelo kompleksno vprašanje, ki pred oblikovanjem konkretnih predlogov zahteva širšo javno razpravo”. Dodajajo, da pripravljajo analize, zato o podrobnih rešitvah še ne morejo govoriti.
Foto: Žiga Živulović jr. /BOBO
V SD, ki ga vodi Tanja Fajon, vztrajajo pri ideji progresivnega davka na premoženje – in prepričanju, da je treba povečati davčni izplen.
Koncept tisočinke
V SD vztrajajo pri ideji progresivnega davka na premoženje – in prepričanju, da je treba povečati davčni izplen.
Na vprašanji, kaj menijo o izjavah premierja in finančnega ministra, da namen davčne reforme nikoli ni bil zbrati več denarja, ter ali si bodo sami prizadevali, da se davčni izplen poveča, odgovarjajo:“Kot je vedno doslej poudarjalo finančno ministrstvo (temu pa večkrat posredno pritrdilo tudi ustavno sodišče), je smisel davkov ustvarjanje prihodkov za financiranje skupnih potreb, pravičnost pa je eno od načel, ki jim moramo ob tem slediti. Zato nas nasprotna mnenja čudijo.”
Spomnimo, da se je že v predvolilnem programu SD naslonila na idejo slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Slovenija (SNZ-FIABCI), ki je predvidela obdavčitev vsega premoženja (ne le nepremičnin) fizičnih in pravnih oseb z 0,1 do 0,3 odstotka. Gre za tako imenovano progresivno tisočinko.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje