Ministrstvo za finance je na koalicijskem vrhu dobilo zeleno luč za analizo davčnega sistema in širšo sliko potrebnih sprememb, da bo ta sistem bolj pregleden in pravičen. Spremeniti nameravajo način obračuna dohodnine – namesto olajšav bi uvedli odbitke. A iz do zdaj znanih izhodišč ni mogoče razbrati, ali bo po 1. januarju 2024 večina državljanov ob enakem brutu imela višjo neto plačo, kot je danes napovedal predsednik vlade. Z letom 2025 prihaja tudi dolgo načrtovani davek na nepremičnine, ki bo izračunan kot določen odstotek vrednosti vseh nepremičnin v lasti posameznika.
Finančni minister Klemen Boštjančič je koalicijske kolege seznanil z izhodišči načrtovane davčne reforme. Vlada bo davčni sistem spreminjala postopoma, cilj pa je, da sta do konca leta potrjena krovna zakona te reforme, zakon o dohodnini in zakon o davku na nepremičnine.
Vzporedno naj bi spreminjali še vrsto davčnih predpisov, med katerimi so denimo davek na dodano vrednost, davek od dohodkov pravnih oseb in davek na motorna vozila.
Tako naj bi s 1. januarjem 2024 začel veljati nov dohodninski sistem oziroma natančneje, predsednik vlade Robert Golob je dejal, da bodo ta datum poskušali ujeti. S 1. januarjem 2025 pa naj bi sledil še davek na premoženje – ta bo zajemal predvsem nepremičnine, ni pa izključeno, da bo zajel še kakšno drugo vrsto premoženja.
Povračila za malico in prevoz ter regres po novem obdavčeni?
Ministrstvo za finance pripravlja korenito spremembo obračunavanja dohodnine. Cilj je postaviti bolj pregleden, a tudi pravičen sistem, pravijo.
Za kaj gre? Danes imamo sistem, v katerem ima posameznik neki dohodek, od katerega se odštevajo različne olajšave (na primer splošna, posebna dodatna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane). Dobimo davčno osnovo, na podlagi katere izračunamo davek, pri čemer se odstotek odmere določi glede na dohodninsko lestvico.
Zdaj bi uvedli sistem neto razpoložljivega dohodka, v katerem bi sešteli dohodke (poleg plače tudi zdaj neobdavčena povračila za malico in prevoz, regres in drugo) ter socialne transferje, odšteli prispevke in tako dobili davčno osnovo, od katere bi obračunali davek v odstotku, ki je določen po dohodninski lestvici. Potem pa bi imeli različne odbitke v absolutnem znesku (na primer 500 evrov za vsakega vzdrževanega člana), ki bi nam zmanjševali višino davka, ki ga moramo plačati.
Spremembe dohodninske lestvice
Kaj vse bi štelo v neto razpoložljiv dohodek, kakšen bi bil nabor možnih odbitkov, ki bi jih lahko uveljavlja posameznik, in kolikšni bi bili ti odbitki, je stvar odločitve, ki jo bo politika sprejela v prihodnjih mesecih.
Vir z ministrstva je prepričan, da bi morali, če želimo davčni sistem narediti bolj transparenten, vključiti čim širši nabor prihodkov, tudi transferje. Odbitke pa bi lahko določili tudi tako, da bi nagrajevali neki vzorec obnašanja: da bi denimo za uporabo javnega prometa za prevoz na in z dela dali večji odbitek kot za prevoz z avtomobilom.
Ker bi z reformo sistema ukinili splošno olajšavo, bi hkrati spremenili tudi dohodninsko lestvico. Prvi razred bo neobdavčen, do katere višine prihodka bo segal, še ni znano, naj bi pa za mejo vzeli minimalne življenjske stroške, ki znašajo okoli osem tisoč evrov letno.
“S tem se sistem bolje približa obdavčitvi po ekonomski moči posameznikov in le teh ne spodbuja več k davčno motiviranim odločitvam, pri tem pa opisana sprememba načina obdavčitve ne pomeni tudi povečanja davčnih obremenitev na skupni ravni,” menijo na ministrstvu.
Razlike pri obdavčitvi, razlike pri transferjih
Vir s finančnega ministrstva pravi, da bi radi rešili današnji problem, ko imamo dva zaposlena, za katera imata njuna delodajalca enak strošek dela, pa sta lahko kljub temu zelo različno obdavčena. Navede primer, ko enemu delodajalec vse izplača kot plačo, drugemu pa delodajalec izplača minimalno plačo in povišana povračila za malico in prevoz. Strošek dela je enak, višina plačanega davka pa precej različna. “Želimo, da bi bila obdavčitev primerljiva za vse zavezance,” pravi vir.
Dodaja, da se, ko pridemo do transferjev, razhajanja v obravnavi teh dveh zaposlenih še okrepijo. Zaposleni, ki ima visoko bruto plačo, dobi manj transferjev. “Nekdo, ki izkoristi vse možnosti davčne optimizacije, ima nato še višje socialne transferje,” pove vir.
Bo torej večina državljanov januarja 2024 ob enaki bruto plači imela višjo neto plačo, kot je danes dejal premier? “To je odvisno od družbenega dogovora,” odgovarja vir z ministrstva. Torej od tega, kaj bo vključeno v neto razpoložljiv dohodek, kakšen bo nabor možnih odbitkov ter njihova višina. Doda pa, da je cilj, da z reformo spet ustvarimo srednji razred, ki danes izginja.
Poleg vsebinskih vprašanj pa je tu še vprašanje zmožnosti implementacije. Bo Finančni urad RS (Furs) uspel do 1. januarja 2024 prilagoditi svoj informacijski sistem novemu načinu obračunavanja? Vir z vrha davčne uprave potrdi, da bo potrebno “prešraufati cel sistem” in da bo to izziv, glede vprašanja, ali je to izvedljivo, pa se danes ni opredelil.
Pa kapitalski dobički?
Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je po koalicijskem vrhu dejala, da se koalicija pogovarja tudi o progresivni obdavčitvi kapitalskih dobičkov (to so obresti, dividende, dobiček ob prodaji delnic). Danes imamo enotno stopnjo obdavčitve.
Ko je novinarka Radia Slovenija kasneje ministra za finance Klemna Boštjančiča vprašala, kako bi to izgledalo po novem, je dejal, da naj to razloži Fajon, češ da je to možnost danes na vrhu omenila predsednica SD.
Po naših informacijah na ministrstvu za finance do zdaj te možnosti niso analizirali, je pa izvedljiva. Vir z ministrstva pa opozarja, da se kapital lahko hitro umakne in da je treba zasledovati ureditev, ki je primerljiva z drugimi državami.
Davek na nepremičnine: fiksen odstotek vrednosti
Več časa pa si bo vlada vzela za obdavčitev premoženja, ki naj bi jo uvedli z letom 2025. Kot je danes dejal minister Boštjančič, še ni jasno, ali bo to le davek na nepremičnine ali tudi na kakšno drugo obliko premoženja, vsekakor pa bo davek na nepremičnine večinski vir davčnih prihodkov, pri ostalih pričakuje manj izplena.
Danes država z obdavčitvijo nepremičnin (gre za tri dajatve, primarna je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ali NUSZ) zbere okoli 300 milijonov evrov letno ali 0,6 odstotka BDP. Druge države po Evropi z obdavčitvijo premoženja zberejo dva, tudi 2,5 odstotka BDP.
Sprva je koalicija napovedovala, da bo obdavčila le drugo in vsako nadaljnjo nepremičnino. A 80 odstotkov Slovencev ima eno nepremičnino, poleg tega je lahko stanovanje v Ljubljani več vredno kot dve hiši na Goričkem, zato so se na koncu odločili za drugačen ustroj. Davek naj bi znašal določen odstotek od vrednosti celotnega nepremičnega premoženja posameznika. To pomeni, da bi bil davek progresiven, saj bi nekdo s 150 tisoč evrov vredno nepremičnino plačal manj kot tisti, katerega nepremičnina je vredna milijon evrov.
Del prihodka od davka na nepremičnine bo še vedno tekel v občinske blagajne (kot danes prihodki od NUSZ).
Pa espeji?
Na novinarski konferenci po koalicijskem vrhu ni bilo govora o normiranih espejih, čeprav je v ozadju slišati veliko namigov, da so koaliciji velik trn v peti. Ta je ne nazadnje v koalicijsko pogodbo napisala, da želi ustvariti pogoje, v katerih bo redno delovno razmerje najbolj konkurenčna oblika zaposlovanja. Z dohodninsko reformo, ki velja od 1. januarja, je vlada povečala obdavčitev normirancev, a vir z ministrstva priznava, da iz koalicije dobivajo sporočila, da “še nismo v celoti izpolnili pričakovanj”.
Neuradno so tu načrtovane dodatne “prilagoditve”, a še ni znano, kakšne.
Vir pove, da so espeji nasploh resno tveganje tudi za državo, saj si kar 90 odstotkov teh subjektov plačuje minimalne prispevke.
Višja obdavčitev nekaterih artiklov iz segmenta hrane
Po naših informacijah se spremembe obetajo tudi pri obračunu davka na dodano vrednost, ki je eden največjih virov davčnih prilivov. Minister Boštjančič je že večkrat omenil, da bi katerega od izdelkov, ki so obdavčeni po znižani stopnji (pet ali 9,5 odstotka), obdavčil višje, in sicer po 22-odstotni stopnji.
Po informacijah N1 na ministrstvu načrtujejo pregled artiklov v segmentu hrane, ki je obdavčena po 9,5-odstotni stopnji. Nekateri so namreč z drugih vidikov nezaželeni (na primer z vidika vpliva na javno zdravje), zato ni razloga, da bi z ugodno davčno politiko njihovo porabo še pospeševali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje