Menu Item
Skupina nevladnih organizacij in okoljskih strokovnjakov nasprotuje zakonu o vladi in volilce poziva, naj v nedeljo na referendumu glasujejo proti. Prepričani so, da bi sprememba škodila interesom okolja. Zakon predvideva razdelitev ministrstva za okolje in prostor (MOP) na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, pod katero bi po novem spadal tudi del zdajšnjega infrastrukturnega ministrstva, ter ministrstvo za naravne vire in prostor. To bi po prepričanju nekaterih okoljevarstvenikov pomenilo podreditev okolja energetiki. "Interesi varovanja okolja in interesi investitorjev s področja energetike so praviloma v konfliktu in povsem nasprotni," so zapisali. O svojem stališču so javnost obvestili zgolj pet dni pred referendumom. Vlada pravi, da glasovanje za zakon ne pomeni podreditve okolja energetiki, okoljevarstveni in naravovarstveni standardi pa se s sprejemom sprememb zakona o vladi ne bodo nižali, temveč nasprotno.
“Čas je, da bobu rečemo bob. Nova vlada, z Robertom Golobom in ‘Svobodo’ na čelu, je v mnogih pogledih obravnavanja okolja in narave (ter še česa) precej slabša od prejšnje Janševe, pa če si priznate ali ne. Odločila se je namreč za še bolj krut korak zoper okolje; okolje bi rada izročila v roke onesnaževalcev – energetiki!” Tako se glasi zapis na Facebookovi strani okoljske nevladne organizacije Balkan River Defence, ki volilce poziva, naj v nedeljo na referendumu zavrnejo zakon o vladi. “Če jih to nedeljo ne bomo usekali po prstih, se zna zgoditi, da se bomo poslovili od zadnjih slovenskih divjih rečnih odsekov, saj je za energetike, ki so se znašli v političnem vrhu, edina vrednota denar,” so prepričani nevladniki.
Pod tak poziv se je poleg njih podpisala še vrsta drugih okoljskih nevladnih organizacij in strokovnjakov, med njimi Društvo za preučevanje rib Slovenije, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), Morigenos, EKO Anhovo in dolina Soče, Lutra in Mladi za podnebno pravičnost.
“Strah nas je še nadaljnjega nižanja okoljskih standardov. Glasovanje proti je nujno, da preprečimo katastrofo,” poudarja Andreja Slameršek iz Društva za preučevanje rib Slovenije. Pravi, da so vlado večkrat javno prosili za odgovore na svoja vprašanja oziroma pomisleke glede zakona, a jih vse do zdaj niso dobili, zato so se odločili za poziv. Na vprašanje, zakaj so se zanj odločili šele nekaj dni pred referendumom, ko med drugim že poteka predčasno glasovanje, pa odgovarja, da so na problem podreditve okolja interesom infrastrukture in energetike opozarjali že maja, ko je vlada napovedala spremembe. “Že v prejšnjem mandatu, ko je okoljsko ministrstvo vodil Andrej Vizjak, so pristojnosti za odločanje o strokovnih okoljskih vprašanjih prenesli z agencije za okolje, ki je strokovna institucija, na ministrstvo, ki je politična institucija,” pravi Slameršek. “Z zakonom o vladi pa bodo interesi okolja in narave še dodatno poteptani. Ministrstvo za infrastrukturo ne ščiti interesov ljudi, ampak izključno energetskega lobija. Izročitev upravnih postopkov onesnaževalcem oziroma energetiki je, kot bi dali antilopo med leve,” je prepričana. Društvo za preučevanje rib že osem let nasprotuje gradnji hidroelektrarne Mokrice in bije pravno bitko, ki je, pravi Slameršek, tipičen primer, v katerem se stroko ignorira oziroma politika pritiska na strokovnjake, naj svoja stališča spremenijo v prid interesov energetskih lobijev.
Proti noveli so tudi Mladi za podnebno pravičnost. “Menimo, da spremembe pri prestrukturiranju ministrstva za okolje ne izboljšujejo njegovega delovanja, ampak predstavljajo še večjo nevarnost za lobiranje kapitala. Ministrstvo za infrastrukturo predstavlja interese močnih energetskih lobijev, ki bi z novelo veliko lažje obšli najpomembnejše varovalke pred okoljsko spornimi projekti, presoje vplivov na okolje,” zapišejo in dodajo, da bi s spremembo “novo nastalo ministrstvo za naravne vire postalo še bolj finančno okrnjeno in podrejeno vsem večjim ministrstvom”. Opozarjajo še, da se z novo ureditvijo ne bi povečalo število uslužbencev, ki se na ministrstvih ukvarjajo s tematiko podnebnih sprememb, ki jih je “glede na razsežnost in alarmantnost krize bistveno premalo”.
Zakaj tako pozno?
SDS je dala pobudo za sklic posvetovalnega referenduma o novem zakonu o vladi že 18. maja, zbiranje podpisov za referendume proti trem zakonom je začela 1. septembra, kampanja pa uradno teče od 27. oktobra. Vse doslej je v kampanji ena stran poudarjala, da je treba glasovati “trikrat PROTI”, druga pa “trikrat ZA”. Okoljevarstveniki se v predreferendumsko kampanjo niso uradno vključili, tako tudi niso sodelovali v televizijskih soočenjih o zakonih. Zakaj so se torej oglasili le pet dni pred referendumskim dnem? “Svojo podporo PROTI noveli zakona o vladi smo podali takoj, ko smo prejeli opozorila stroke. Predhodno smo imeli premalo informacij za kakršnokoli opredelitev,” pravijo Mladi za podnebno pravičnost. “Premier in oba ministra bi morali odgovoriti na pomisleke in opozorila že ob javni objavi zakona, ko so nevladniki izrazili, da so proti spremembam,” dodajo.
Da so bili proti (ra)združevanju ministrstev že maja, ko je bil zakon o vladi v javni razpravi, pravi tudi Aljoša Petek s PIC. “Presoje vplivov na okolje bodo ob spremembi združene pod enim ministrstvom, ki bo tako ocenjevalo samo sebe,” je prepričan. “Pri tehtanju koristi, na primer energetike in okolja, je vedno en lobi, ki prevlada. Energetski lobiji so zelo močni,” opozarja.
Nekatere nevladne organizacije, med njimi Umanotera, se pod poziv (še) niso podpisale. “Podreditev okolja energetiki nas zelo skrbi,” pravi Andrej Gnezda iz Umanotere, “saj področje okolja že v zdajšnji ureditvi ni bilo dovolj avtonomno, z novim zakonom pa bi lahko bilo še bolj podrejeno interesom infrastrukture in energetike”. Ostalim organizacijam se v pozivih proti spremembi razdelitve ministrstev še niso pridružili, ker so vlado prosili za pojasnila o podrobnostih ureditve v novem zakonu, ta pa naj bi dobili na današnjem sestanku. Potem bodo videli, ali jih je vlada prepričala. Pozdravljajo pa, po drugi strani, načrtovano povezavo podnebnih politik z energetiko. “Doslej ministrstvo za okolje ni imelo nobene besede pri odločanju o prometu, industriji, onesnaževalcih, energetiki, ki povzročajo največ izpustov toplogrednih plinov, čeprav naj bi bilo MOP odgovorno za podnebne politike,” dodaja Gnezda.
Po sestanku so na Umanoteri objavili naslednji zapis:
Kakšne spremembe predvideva zakon?
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) bo opravljalo naloge s področja varovanja okolja, ravnanja z odpadki in učinkovite rabe virov ter ravnanja z gensko spremenjenimi organizmi. V sklopu MOPE bodo še javne službe varstva okolja, celovite presoje vplivov na okolje, upravnih postopkov na področju okolja, podnebnih sprememb, trajnostne mobilnosti, javnega potniškega prometa in prometne politike ter učinkovite rabe energije, energetike in oskrbe z naftnimi derivati. Tudi področja tal, zraka, hrupa in industrijskega onesnaževanja bodo umeščena pod MOPE.
Ohranjanje narave, celotno področje vode in prostor (razen področja stanovanj) pa bodo umeščeni pod ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP). Stanovanja in stanovanjska politika bodo sestavni del ministrstva za solidarno prihodnost.
Agencija za okolje bo organ v sestavi MOPE; direkcija za vode, uprava za jedrsko varnost in geodetska uprava bodo organi v sestavi MNVP. Inšpektorat za okolje in prostor bo v skupni pristojnosti obeh ministrstev.
Vlada obljublja, da ne bo nižanja standardov
Za odgovor na očitke smo povprašali tudi obe ministrstvi, ki ju zakon zadeva, to sta za okolje in prostor ter infrastrukturo, in vlado. “Združitev podnebnega in energetskega področja ne pomeni podreditve okolja energetiki, temveč prepoznanje, da so energetski in podnebni izzivi močno prepleteni,” okoljevarstvenikom odgovarjajo v vladi. “Za reševanje podnebne krize potrebujemo bistvene spremembe v energetiki, kot so solarizacija, prehod na obnovljive vire in odpoved rabi fosilnih virov. Obe področji je zato v tem kontekstu smiselno obravnavati skupaj.”
Dodajajo, da se minister za okolje in prostor Uroš Brežan, ki bi po spremembi zakona vodil ministrstvo za naravne vire in prostor, zavezuje, da se ob reorganizaciji ministrstev okoljevarstveni in naravovarstveni standardi ne bodo nižali, temveč nasprotno. “Poudarjamo, da glas ZA na referendumu prvič ustanavlja podnebno ministrstvo, ga s tem daje v ospredje in mu namenja mesto, ki ga v času podnebne krize to področje mora dobiti, saj podnebne spremembe predstavljajo največjo grožnjo naravi in okolju. Blaženje podnebnih sprememb bo pospešilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Vloga novonastalega ministrstva, ki bo skrbelo za naravo, vode in prostor, pa bo ključna na področju prilagajanja podnebnim spremembam.” Dodajajo, da bo s spremembo zagotovljeno bolj usklajeno in ciljno usmerjeno delovanje v smeri zelenega prehoda, ki bo imelo neposredno podporo dveh ministrov na vladi.
Očitke zavračajo tudi na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Bojan Kumer. Če bodo spremembe potrjene, bo prevzel resor okolja, podnebja in energije. “Z novim ministrstvom stopamo v korak s časom in organizacijo prilagajamo zahtevam tako okolja kot ljudi. Le združeno ministrstvo bo lahko učinkovitejši in hitrejši odgovor na težave, ki jih prinašata energetska in podnebna kriza. O teh temah se pogovarjamo tudi na naših rednih sestankih z nevladnimi organizacijami,” so zapisali in dodali, da bo novo ministrstvo lahko učinkoviteje delovalo pri premagovanje največjega izziva današnjega časa – podnebnih sprememb.
Na dvome o (ne)odvisnosti okoljskih strokovnjakov pod novo ureditvijo pa odgovarjajo, da je “okoljska zakonodaja EU odlično razvita, tako z vidika normativnega urejanja, kot z vidika sodne prakse. Nevarnost slabitve okoljskih politik ne prihaja iz pomanjkanja regulative ali morebitnega skupnega političnega vodenja določenih politik, pač pa iz slabe prakse, pomanjkljivega nadzora (ki ne sme biti političen, pač pa strokoven) oziroma izvajanja in občasno slabše politične kulture. Združitev le dela resorja Ministrstva za okolje in prostor z energetskim in trajnostno (prometno) mobilnostjo zato ne prinaša nobene večje nevarnosti prevlade določenih interesov nad drugimi. Prinese pa lahko marsikatero izboljšavo pri koordinaciji dela in kreiranju politik, ki so med seboj neločljivo povezane.”
Mesec: Skrb je odveč
Na naša vprašanja je odgovoril tudi član vlade, minister in koordinator Levice Luka Mesec, ki zagotavlja, da so skrbi dela okoljevarstvenikov odveč. “Tu vidijo pozidane reke, ampak ne gre za to, da bi vlada želela pozidati reke. Postaviti želimo podnebno ministrstvo, ki bo vzpostavilo podnebno politiko v Sloveniji, vzpostaviti hočemo ministrstvo za naravne vire, ki se bo resno ukvarjalo z naravovarstvom, poenostaviti želimo umeščanje sončnih elektrarn v prostor, predvsem na degradirana območja, konec koncev gre za to, da želimo, ko postavljamo stanovanjsko politiko, imeti bolj aktivno zemljiško politiko, da bomo hitreje razvijali zemljišča za gradnjo javnih najemnih stanovanj. To so cilji te vlade in to je cilj reorganizacije z zakonom o vladi.”
Za mnenje o stališču okoljevarstvenikov smo vprašali tudi direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač, eno najvidnejših predstavnic civilne družbe, ki zdaj poziva h glasovanju za zakon o javni radioteleviziji, lani pa je skupaj z okoljevarstveniki ljudi pozivala h glasovanju proti spremembam zakona o vodah. “V Inštitutu 8. marec smo bili od samega začetka jasni, da je zakon, s katerim se najmanj želimo sploh ukvarjati, zakon o vladi. V prvi vrsti, ker nas ne zanima ‘prepucavanje’ med različnimi predsedniki vlade, v drugi vrsti, ker se je Luka Mesec ministrstvu odpovedal in je bilo okrog tega ogromno enih ‘mučk’, in preprosto, mi gremo v kampanjo vedno samo za stvari, za katerimi lahko stojimo 1.000-odstotno. Odločili smo se, da v referendum o vladi ne bomo šli, prav tako ne v referendum o dolgotrajni oskrbi, kjer nas je zmotilo, da ne vemo, kakšen je novi zakon, ki se pripravlja,” je dejala Kovač. Glede poziva okoljevarstvenikov pa je povedala, da “so to legitimni pomisleki, ki smo jih delili tudi na naši strani, ne pozivamo pa ljudi, kako naj glasujejo na tem referendumu. Najverjetneje bomo tudi mi v kolektivu glasovali različno, mogoče kdo tudi sploh ne bo oddal glasovnice. So pa to ljudje, ki jih spoštujemo.”
Izjavi Luke Mesca in Nike Kovač si lahko ogledate v videu:
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje