Številni znanstveniki s širšega področja naravoslovja vlado pozivajo, naj razveljavi odločbo o prevladi javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave v zvezi z izgradnjo hidroelektrarne Mokrice. "Prosimo za strokovno in pravno dosledni ponoven razmislek o (ne)smiselnosti posega v naravo na sotočju Save, Krke in Sotle," so zapisali. V družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) so na poziv znanstvene stroke odgovorili s šestimi argumenti, ki jih po njihovem prepričanju "aktivisti proti hidroelektrarnam" zamolčijo.
“Menimo, da vlada pri odločanju ni upoštevala zakonskega določila, da naravnih, še posebno vodnih virov ni dovoljeno poslabšati ali uničiti, če obstajajo druge manj škodljive možnosti,” so podpisniki, med katerimi so Tamara Lah Turnšek, Darja Stanič in Al Vrezec, zapisali v javnem pozivu. Prepričani so, da “takšna drža ni v interesu državljank in državljanov Slovenije in je tudi v velikem nasprotju z interesom prihodnjih generacij”. Vse generacije so bile, so in bodo odvisne od narave, njenih virov in sadov, so izpostavili v pozivu.
Pri odločitvah o poslabšanju in uničenju narave, kot so poudarili podpisniki poziva, ne smejo prevladati kratkoročni politični in/ali kapitalski interesi, ampak naj bo to vizija razvoja Slovenije za naslednje generacije. “Treba je opraviti strokoven in razumen razmislek, vključno z javno razpravo – o zapuščini že omejenih naravnih virov zanamcem,” menijo.
Podpirajo drugi blok nuklearke
Kot so zapisali, je javna korist energetike, ki jo podpirajo tudi naravoslovci in naravovarstveniki, zanesljiva oskrba z električno energijo, razogljičenje, stabilnost elektroenergetskega sistema, sprejemljiva stopnja uvozne odvisnosti in doseganje deleža ohranjene narave, ki omogoča obnovljivost virov energije v Sloveniji.
Podpisniki menijo, da prevlada javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave in presoja boljših rešitev na državni ravni ni bila opravljena, saj ti postopki niso bili izvedeni v dejanskem procesu sprejemanja akcijskega načrta za obnovljive vire energije ali v okviru celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Slednji izgradnje velikih hidroelektrarn do leta 2030 ne predvideva, so poudarili.
Sodišče EU je po njihovih navedbah zapisalo, da je treba neobstoj boljših rešitev za naravo dokazati, česar vlada v odločitvi za gradnjo hidroelektrarne (HE) Mokrice po njihovem mnenju ni storila zadovoljivo na ravni celotne Slovenije, zato nastajajo nepotrebni spori in zamude.
Podpisniki podpirajo pospešen začetek gradnje drugega bloka krške jedrske elektrarne. “Ko bo ta blok začel delovati, predvidoma okoli leta 2035, bo električne energije v Sloveniji dovolj in bo Slovenija po strateških predvidevanjih postala celo izvoznica električne energije. Jedrske elektrarne so proizvodne enote, ki imajo zelo majhen ogljični in biodiverzitetni odtis,” so zapisali in dodali, da hidroelektrarne v primeru drugega bloka jedrske elektrarne ne bodo potrebne.
Drugi ključen energetski potencial v Sloveniji vidijo v sončnih elektrarnah vseh velikosti.
Pod poziv so se podpisali še Miloš Bartol, Danilo Bevk, Anton Brancelj, Nadja Cetinski, Lucija Čok, Marina Dermastia, Irena Dolinšek, Tina Eleršek, Igor Emri, Matjaž Gams, Nina Gunde-Cimerman, Ion Gutierrez, Franc Habe, She Hawk, Janja Honek, Marjana Hönigsfeld Adamič, Milena Horvat, Rok Janža, Branka Javornik, Zofija Klemen-Krek, Spomenka Kobe, Radovan Komel, Gorazd Kosi, Matjaž Kuntner, Peter Kumer, Tamara Lah, Ljerka Lah, Tom Levanič, Ana Lokovšek, Nataša Mehle, Miha Mikelj, Nataša Mori, Cecil Muelenberg, Žiga Ogorelec, Miha Pavšič, Polona Pengal, Barbara Piškur, Jaka Razinger, Antonija Stanič, Uroš Janez Stanič, Gabrijela Biserka Stertel, Nataša Stritih Peljhan, Simona Sušnik Bajec, Miha Toman, Peter Trontelj, Tom Turk, Timotej Turk Dermastia, Maruša Verbič Koprivšek, Maša Zupančič in Alenka Žunič Kosi.
HESS: Sušna obdobja kličejo po gradnji objektov, kot je HE Mokrice
V družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), ki upravlja z verigo, so danes v sporočilu za javnost na poziv znanstvene stroke odgovorili s šestimi argumenti, ki jih po njihovem prepričanju “aktivisti proti HE” zamolčijo.
Kot prvo izpostavljajo, da dokončanje HE Mokrice do leta 2028 predvideva nacionalni energetski in podnebni načrt, sprejet v začetku 2020. Z vidika stabilnosti elektroenergetskega omrežja je elektrarna po njihovih navedbah nujna, če želi Slovenija v sistem vključevati načrtovano količino sončnih elektrarn.
Opozarjajo tudi, da Slovenija ni samooskrbna z elektriko, trenutno pa se ob izjemno visokih cenah uvozna odvisnost celo povečuje in presega petino, v trenutkih povečane porabe pa je še precej večja. Pri tem navajajo, da je cena elektrike iz slovenskih objektov bistveno nižja od trenutnih tržnih cen, HE pa pokrijejo okoli tretjino vse porabe v državi.
Poudarjajo še, da Evropska komisija v sklopu svežnja RePowerEU za zmanjšanje odvisnosti EU od ruskih energentov kot enega od ukrepov priporoča olajšanje postopkov za projekte na področju obnovljive vire energije. V Sloveniji so po oceni Bruslja, kot pravijo v HESS, obnovljivi viri in s tem tudi HE široko neizkoriščeni, zato mora država postati na tem področju bolj ambiciozna in poenostaviti zapletene administrativne postopke pri umeščanju objektov v prostor.
V HESS so prepričani tudi, da lahko le projekt HE Mokrice hitro in učinkovito reši poplavno nevarnost na območju. Kot pravijo, je njen pomen pri zagotavljanju poplavne varnosti prepoznan že v obrazložitvi zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save in v državnem prostorskem načrtu, ki je projekt HE Mokrice umestil v prostor. Kot so spomnili, so v imeli v vseh postopkih umeščanja v prostor možnost vključitve v odločanje tudi predstavniki javnosti, na podlagi strokovnih dejstev in javnih razprav pa da je prevladala odločitev za projekt.
Pri prevladi javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave v zvezi z gradnjo HE Mokrice je bilo tehtanje posameznih javnih koristi po trditvah HESS izvedeno temeljito in na strokovni ravni. Kot navajajo, je na podlagi številnih strokovnih mnenj in večletnih študij tako domačih kot tujih strokovnjakov in organizacij s področja ihtiologije, biologije, naravovarstva idr. presoja izkazala, da je projekt sprejemljiv in da bo kljub posegu, z izvedenimi ukrepi, dosežena dolgoročna ohranitev biotske raznovrstnosti.
Čeprav je Slovenija letos sredi zgodovinsko hude suše, so v HESS prepričani, da ravno sušna obdobja kličejo po gradnji novih večnamenskih projektov, kot je HE Mokrice. Trenutno namreč hidroelektrarne rešujejo predvsem problem, kako čim večje količine vode zadržati čim dlje na ozemlju Slovenije. To pa, kot pravijo, pomeni boljše možnosti za pridelavo hrane, boljše življenjske pogoje ljudi in živali ter krepitev zalog pitne vode.
HE Mokrice je, kot omenjeno, predvidena kot zadnja v verigi petih spodnjesavskih hidroelektrarn, poleg nje so to še HE Boštanj, Blanca, Krško in Brežice. Gradnja pete hidroelektrarne, ki je pretočnega tipa, bi se morala po prvotnih načrtih končati že leta 2018, a se je dokončanje projekta zamaknilo zaradi zapletov pri umeščanju v prostor.
Nazadnje je upravno sodišče pred dnevi odločilo, da se za projekt ne more izdati gradbenega dovoljenja do končne odločitve o tožbi, ki jo je zoper projekt vložilo Društvo za preučevanje rib Slovenije, ki izpodbija omenjeno vladno odločbo o prevladi javne koristi proizvodnje elektrike nad javno koristjo ohranjanja narave.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje