V stranki NSi so se na vložitev predloga za referendum o zakonu o vladi, ki je predlagala SDS, odzvali na Twitterju. "V NSi menimo, da je organiziranje delovanja vlade stvar vsakokratne koalicije. Glede na izzive, ki so pred Slovenijo, smo prepričani, da sedaj ni pravi čas, da se bo državna administracija več kot pol leta ukvarjala sama s seboj — namesto z reševanjem realnih problemov," so pojasnili in dodali, da je NSi predlogu zakona o vladi zato nasprotovala, predloga za razpis posvetovalnega referenduma pa niso sopodpisali.

V NSi menimo, da je organiziranje delovanja vlade stvar vsakokratne koalicije. Glede na izzive, ki so pred Slovenijo, smo prepričani, da sedaj ni pravi čas, da se bo državna administracija več kot pol leta ukvarjala sama s seboj - namesto z reševanjem realnih problemov. pic.twitter.com/JOUvB9wDyq

— NSi (@NovaSlovenija) May 18, 2022

Po končani splošni razpravi je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič sporočila, da DZ o predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, na tej seji ne bo odločal, saj je bil vložen predlog za razpis posvetovalnega referenduma. Ob zaključku je povedala, da je novinka v državnem zboru, a da si je parlamentarno demokracijo predstavljala nekoliko drugače. Več pa v spodnjem posnetku.

Predsedniki strank, ki bodo tvorile prihodnjo koalicijo, so na tiskovni konferenci sporočili, da so se odločili, da bo Luka Mesec začasno vodil ministrstvo za delo, Bojan Kumer bo vodil ministrstvo za infrastrukturo, Igor Papič pa ministrstvo za izobraževanje. 

V parlamentarni dvorani državnega zbora poteka burna razprava med poslankami in poslanci. Stranka SDS je vložila kar dva predloga za razpis posvetovalnega referenduma, in sicer za predlog sprememb zakona o vladi, in predlog sprememb zakona o RTV Slovenija. V državnem zboru je še vedno naš novinar Miha Orešnik, ki budno spremlja dogajanje. 

Skupina poslancev in poslank s prvopodpisanim Danijelom Krivcem je v državni zbor vložila še en predlog za razpis posvetovalnega referenduma, in sicer o sprejemu Predloga zakona o spremembah zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je sicer sama vložila. Doslej se še ni zgodilo, da bi kakšna stranka vložila predlog o posvetovalnem referendumu na lastni predlog zakona. 

Med razpravo o predlogu spremembe zakona o RTV Slovenije se je vnel oster besedni dvoboj med poslanko stranke Gibanje Svoboda Mojco Šetinc Pašek in poslancem stranke SDS Žanom Mahničem. 

V državnem zboru se nadaljuje izredna seja novega sklica državnega zbora s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Za govorniški oder so stopili Branko Grims (SDS), Iva Dimic (NSi), Predrag Baković (SD), Tatjana Greif (Levica) in Mojca Šetinc Pašek (Gibanje Svoboda). Po predstavitvi stališč poslanke in poslanci nadaljujejo z razpravo v DZ.

Državni zbor na izredni seji prehaja na drugo točko dnevnega reda, to je na prvo obravnavo predloga zakona o spremembah zakona o RTV Slovenija. Podpredsednica DZ Meira Hot je predala besedo predstavnici predlagatelja zakona Alenki Jeraj.

Državni zbor zaradi vloženega predloga za razpis posvetovalnega referenduma danes še ni glasoval o predlaganih spremembah zakona o vladi, so pa poslanci o njem opravili razpravo. V poslanskih skupinah nastajajoče koalicije so prepričani, da bo reorganizacija vlade pripomogla k njeni večji učinkovitosti, nasprotnega mnenja pa so v SDS in NSi. Dogajanje v DZ še naprej spremlja naš novinar Miha Orešnik.

Poslanke in poslanci državnega zbora so po razpravi glasovali o dveh amandmajih, ki jih je vložila skupina poslancev in poslank, s prvopodpisanim Danijelom Krivcem (SDS). Oba amandmaja so v državnem zboru zavrnili. DZ o obravnavanem predlogu zakona o vladi danes ne bo odločal, saj je bil vložen predlog za razpis posvetovalnega referenduma. 

Vodja poslancev SD Jani Prednik je sicer današnji manever SDS označil za evidentno nagajanje, po njegovih besedah pa se na tak način negira tudi volja ljudstva, ki je na aprilskih državnozborskih volitvah "izrazilo ne takšni politiki".

Ker zakon o vladi še ne bo spremenjen,  je ena od posledic tudi to, da denimo koordinator Levice Luka Mesec ob formiranju vlade še ne more postati minister za solidarno prihodnost, saj to ministrstvo, ki naj bi ga vodil, še ne obstaja. Lahko pa postane Mesec državni sekretar na ministrstvu za delo in se že začne ukvarjati s projekti, ki jih bo vodil kot minister. Prav tako se bo položaju ministra moral začasno odreči eden od kandidatov s področja okolja. Zdajšnje Ministrstvo za okolje in prostor se bo namreč razdelilo na dve: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo naj bi prevzel Bojan Kumer, Ministrstvo za varstvo narave in prostor pa Uroš Brežan, oba sta iz kvote Gibanja Svoboda. Kako bo vložitev predloga za razpis posvetovalnega referenduma vplivala na zastavljeno časovnico oblikovanja nove vlade, ki jo želi levosredinski trojček želi sestaviti do 3. junija, za zdaj še ni povsem jasno. Pred glasovanjem DZ o predlogu za razpis referenduma mora namreč preteči 30 dni, šele po zavrnitvi predloga za referendum pa je mogoče glasovanje o predlogu zakona.

Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec meni, da gre za zavlačevanje postopkov. Zakon o vladi po njegovem mnenju ni stvar, za katero bi bilo potrebno preverjanje volje ljudstva, predvsem ne tik po volitvah, "ko so se ljudje odločili in povedali, komu zaupajo". Zahteva za posvetovalni referendum bo po njegovem mnenju postopke oblikovanja vlade zavleklo za kakšen mesec. Zavlačevanje opozicije pa je plan odhajajoče vlade, "kupovanje časa, da nadaljujejo te svoje koruptivne zadeve, saj lahko vidimo razpise in kadrovanja, ki se še odvijajo", je ocenil. "To so še zadnji izdihljaji te vlade in seveda si želijo čim daljši čas," je dejal Vatovec.

Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem je v državni zbor vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije.  V SDS namreč nasprotujejo večanju števila ministrstev, po besedah vodje poslancev SDS Danijela Krivca pa želijo vladi omogočiti več časa za razmislek o sestavi vlade. S tem želijo zavleči ustanovitev nove vlade, kar je prvi tovrstni primer v zgodovini slovenskega parlamenta. NSi se tej potezi ni pridružila, koalicija pa razmišlja, da bi vlado vendarle sestavila do 3. junija, in sicer po starem zakonu o vladi, nato pa bi zavrnili referendumsko pobudo, spremenili zakon o vladi in preoblikovali ministrsko ekipo. Tamara Vonta je kritično obsodila namero SDS o vložitvi predloga posvetovalnega referenduma. 

Začasni skupni odbor državnega zbora je včeraj obravnaval predlog sprememb zakona o vladi. Člani odbora so podprli predlagane spremembe koalicije, s katerim stranke na novo nastajajoče koalicije predlagajo novo sestavo prihajajoče vlade. Opozicijska SDS je vložila več amandmajev, ki pa so bili na seji skupnega odbora zavrnjeni. Poročilo je danes v državnem zboru predstavila predsedujoča skupnemu odboru Mirijam Bon Klanjšček. 

Večina poslank prihodnje koalicije na današnji seji državnega zbora nosi rdeče čevlje. S tem so se solidarno odzvale na žaljive komentarje, ki jih je bila po petkovi ustanovni seji deležna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je kot prvi besedo predala Tamari Vonta, predstavnici predlagatelja zakona iz stranke Gibanje Svoboda. Povedala je, da sta se na aprilskih državnozborskih volitvah soočila dva diametralno različna koncepta vodenja Slovenije: koncept, ki ga je zagovarjala dosedanja koalicija, in koncept, ki ga je vodila stranka Gibanje Svoboda s svojimi koalicijskimi partnerji. Prepričljiva večina volivk in volivcev je zaupala viziji nove koalicije okoli Gibanja Svoboda, ki temelji na zelenem preboju, moderni socialni državi in svobodni ter odprti družbi.

Kot tretjo točko na dnevnem redu so poslanke in poslanci državnega zbora najprej obravnavali predlog mandatno-volilne komisije (MVK), da Tanjo Fajon na mestu poslanke Evropskega parlamenta zamenja Matjaž Nemec. Fajon je namreč s potrditvijo poslanskega mandata v DZ prenehala funkcija evroposlanke, saj funkciji nista združljivi. Predlog mandatno-volilne komisije je v DZ predstavila predsednica MVK Janja Sluga. K razpravi se ni prijavil nihče iz poslanskih skupin oziroma poslancev. Poslanci so na glasovanju z 81 glasovi soglasno potrdili predlog MVK. 

Začela se je prva izredna seja novega sklica državnega zbora. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je sporočila, da so se za izostanek opravičili naslednji poslanci: Zvonko Černač, Borut Sajovic, Franc Rosec, Aleksander Reberšek, Matej Tonin, Janez Cigler Kralj, Jernej Vrtovec in Ferenc Horvath. Na seji je prisotnih 79 poslank in poslancev, z glasovanjem pa so potrdili dnevni red izredne seje DZ.

Slovenski demokrati so včeraj v državni zbor vložili tudi svoj predlog dopolnitve zakona o vladi. V njem so zapisali, da je osnovni namen njihovega predloga, da seje vlade postanejo spet javne. V predlogu so zapisali, da naj se na rednih sejah vlade pišejo dobesedni zapisi. Ti bi bili v pisni in zvočni obliki in bi bili dostopni javnosti, predlagana rešitev pa sledi načeloma preglednosti in učinkovitosti. Pred začetkom seje je pred kamere in mikrofone stopil poslanec SDS Danijel Krivec.

Prvo izredno sejo državnega zbora spremlja tudi ekipa N1, na terenu je novinar Miha Orešnik. Kaj vse bodo danes poslanci v državnem zboru obravnavali?

Poleg tega bodo poslanci danes potrdili mandat evropskega poslanca Matjažu Nemcu, ki bo na tej funkciji nasledil predsednico SD Tanjo Fajon. Tej je namreč z izvolitvijo v državni zbor funkcija v Evropskem parlamentu prenehala, saj funkciji nista združljivi.

V skladu s poslovnikom mora DZ istovrstne zakone obravnavati po vrstnem redu, kot so bili vloženi, zato nameravajo v koaliciji predloga SDS čim hitreje zavrniti. DZ bo tako danes po opravljeni splošni razpravi najverjetneje ocenil, da predlog SDS, po katerem prispevek RTV ne bi bil več obvezen, ni primeren za nadaljnjo obravnavo, s čimer bo zakonodajni postopek končan.

Bodoča koalicija kot ključni poudarek svojega predloga navaja depolitizacijo javnega servisa. Programski in nadzorni svet nameravajo združiti v en organ –  svet RTV Slovenija.  Spremenili bi tudi število članov sveta. Ta bi imel po novem 17 članov, medtem ko ima programski svet sedaj 29 članov. Državni zbor, ki trenutno imenuje skupno 21 članov programskega sveta, bi lahko po novem imenoval le dva člana, večino mest v novem organu pa bi imeli predstavniki civilne družbe.

DZ bo danes tudi obravnaval in predvidoma zavrnil enega od dveh predlogov sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki so ju vložili v SDS. Prvi predlog SDS predvideva odpravo obveznosti plačevanja RTV-prispevka. DZ bo tako danes po opravljeni splošni razpravi najverjetneje ocenil, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, s čimer bo zakonodajni postopek končan. V kratkem pa naj bi sledila naslednja izredna seja, na kateri bi obravnavali tudi drugi SDS-ov predlog novele o RTV Slovenija. V njem med drugim predlagajo, da bi zavezanci pet odstotkov RTV-prispevka namenili drugim medijem.

S spremembami zakona o vladi stranke na novo nastajajoče koalicije, torej Gibanje Svoboda, SD in Levica, predlagajo reorganizacijo prihodnje vlade. Ta bo imela 19 ministrstev in en vladni urad, torej tri ministrstva več kot v mandatu dosedanje vlade. Predlog je v torek že dobil zeleno luč članov začasnega skupnega odbora DZ. Člani poslanskih skupin prihodnje koalicije so na seji izpostavljali, da bodo ministrstva z reorganizacijo bolj operativna, vlada pa bo zato lahko bolj učinkovito izvajala zastavljene politike. Nasprotnega mnenja so v SDS in NSi, ki bodo, kot kaže, v tem mandatu v opoziciji.