Delodajalska združenja niso uspela s pozivom k sestanku s premierjem Robertom Golobom na temo zamud pri sprejemanju ukrepov na področju čezmejnega opravljanja storitev. Je pa ministrstvo za finance obljubilo, da jim bo do konca tega tedna posredovalo novo časovnico. Da bi bili lahko ukrepi predstavljeni še ta mesec, kot so zahtevali, ne verjamejo.
Delodajalske organizacije, vključene v Ekonomsko-socialni svet (ESS), so pred tednom dni spomnile, da je DZ konec marca potrdil novi zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki je črtal določbo v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oz. možnost znižanja davčne osnove za plačilo prispevkov za določene napotene delavce na zakonski minimum.
Ker je ta rešitev zvišala stroške delodajalcev, je bil na ESS konec lanskega leta dosežen dogovor, da bo ta del zakona v veljavi šele z letom 2024. V tem času naj bi ministrstvo za finance preučilo možne rešitve, da bi bile obremenitve za podjetja in delavce enakovredne tistim v konkurenčnih državah. Ukrepi naj bi bili po prvotni časovnici predlagani do konca marca, ta rok pa je bil nato podaljšan do 1. maja.
Ker ukrepov še vedno ni, so se v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Trgovinski zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije ter Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije pred tednom dni zavzeli za sestanek s predsednikom vlade ter ministri za finance, za delo in za gospodarstvo. “Pričakujemo, da se časovnica, ki je bila usklajena med socialnimi partnerji, ne bo več podaljševala in bodo konkretni ukrepi sprejeti še pred poletjem, najpozneje do konca junija,” so poudarili.
Sestanka z ministri in premierjem očitno ne bo, saj se na vprašanje o tem za STA niso opredelili na nobenem od omenjenih ministrstev, prav tako ne v vladnem uradu za komuniciranje.
So pa na GZS pojasnili, da je prišlo do dogovora, po katerem naj bi državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec delodajalcem do konca tedna posredovala novo časovnico.
Strokovna skupina znotraj ESS zasedala le dvakrat
Zaplet sicer vpleteni rešujejo znotraj strokovne skupine ESS, ki jo koordinira ministrstvo za delo, a je ta doslej zasedala le dvakrat, nazadnje konec maja.
“Ob oblikovanju strokovne skupine ESS je bilo dogovorjeno, da se najprej opravi analiza področja čezmejnega opravljanja storitev, saj je le na podlagi analize in identifikacije problematike mogoče pripraviti ustrezne ukrepe oziroma ugotoviti, ali oziroma v kateri obliki so ti potrebni oziroma primerni,” so za STA poudarili na finančnem ministrstvu.
“V skladu z dogovori strokovne skupine ESS je bil za davčno področje že pripravljen pregled mednarodnih rešitev, povezanih s čezmejnim opravljanjem storitev. Ni pa še bilo mogoče izvesti podrobnejše analize dosedanjega čezmejnega izvajanja storitev zaradi težav pri pridobivanju ustreznih podatkov. Aktivnosti za zagotovitev teh intenzivno potekajo pod okriljem ministrstva za finance in v sodelovanju z različnimi deležniki,” so pojasnili razloge za zamudo in dodali, da bo naslednji sestanek skupine še ta mesec.
Rešitve so pričakovali do konca junija
Na GZS so spomnili, da so po vzoru drugih držav, med njimi Avstrije, Italije, Madžarske, Slovaške in Hrvaške, ter napotenih delavcev slovenskega javnega sektorja zahtevali ugodnejšo davčno obravnavo na področju dohodnine.
Kot so ponovili, so rešitve pričakovali do konca junija, a se čas izteka in zaplet, kot kaže, ne bo rešen pravočasno. “Zelo verjetna posledica bo, da bodo podjetja svoje izpostave selila v tujino,” so ponovili.
V pismu prejšnji teden pa so predstavniki gospodarstva podčrtali, da so v letu 2021 podjetja, ki z napotenimi delavci izvajajo storitve v tujini, k slovenskemu bruto domačemu proizvodu (BDP) kljub pandemiji covida-19 prispevala 8,9-odstotni delež.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje