Novela zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki je trenutno v pripravi, prinaša posebni računalniški sklad, ohranja pa digitalne bone. A ti bodo tokrat namenjeni le socialno ogroženim, je v pogovoru za STA dejala ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Glede stanja digitalizacije je ocenila, da smo na dobri poti.
Digitalni bon v vrednosti 150 evrov so lahko osnovnošolci zadnje triade, dijaki in študentje med 15. junijem in 30. novembrom letos unovčili pri nakupu računalniške opreme. Jeseni so bili boni na voljo tudi manjšemu številu oseb v starosti 55 let ali več, ki so do 25. avgusta opravili najmanj 80 odstotkov ali devet ur izobraževanj s področja digitalnih kompetenc.
Na vladni službi za digitalno preobrazbo zdaj pripravljajo novelo zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. Ta ohranja bone, ampak zgolj za socialno ogrožene, je dejala Emilija Stojmenova Duh, ministrica brez listnice, pristojna za digitalno preobrazbo. “Torej ne za vse, ampak zgolj za tiste, ki si res ne morejo privoščiti potrebne računalniške opreme,” je poudarila.
V noveli, katere osnutek je bil v javni obravnavi do 21. novembra, je predvideno tudi, da bo vrednost digitalnega bona malenkost višja, da si bo lahko posameznik privoščil vsaj en kos osnovne opreme, saj trenutna višina sredstev tega po njeni oceni ni omogočala.
Ministrica sicer, kot pravi, močno nasprotuje helikopterskemu deljenju denarja, posebej v času številnih kriz. “Naše javne finance so takšne, kot so, nismo neka bogata država, da bi lahko kar vsem razdeljevali denar,” je opozorila.
Ministrica zavrača očitke, da niso vključili predstavnikov gospodarstva
Očitke, da v pripravo novele niso bili vključeni predstavniki gospodarstva s področja informacijske tehnologije (IT), kot sta Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije in Slovenska digitalna koalicija, Stojmenova Duh zavrača kot neupravičene. Kot pravi, z gospodarsko zbornico sodelujejo in so jim tudi predstavili svoje ukrepe.
“Mogoče narobe razumemo digitalizacijo; tukaj ne gre zgolj za nakup neke opreme, ampak za znanje in kompetence, ne samo za IT sektor, temveč za celotno družbo,” je poudarila. Ukrepov, ki jih predvideva novela, Stojmenova Duh ni nikoli skrivala in jih je že pred tem večkrat javno omenjala, prav tako so bili, kot poudarja, na vladni službi vedno odprti za različne deležnike, da se oglasijo in jim predstavijo svoja mnenja.
Med osrednjimi novostmi, ki jih prinaša novela zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, je ustanovitev računalniškega sklada, ki bo omogočal izposojo računalniške opreme posameznim ciljnim skupinam prebivalstva. Idejo za sklad so po besedah Stojmenove Duh dobili pri učbeniškem skladu. Pri tem niso želeli ustanavljati neke nove organizacije ali strukture in so raje izkoristili nekaj, kar že obstaja, to pa je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS. Slednji deluje pod okriljem ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je vladni službi pri tem takoj priskočilo na pomoč, je dejala.
V proračunu so že predvideli nekaj sredstev za nakup nove opreme, ki bi bila na voljo za izposojo, nekaj opreme pa bi prispevala javna uprava. “V javni upravi se vsako leto odpiše ogromno kosov opreme, ki je še zmeraj zelo uporabna in namesto da bi ta oprema šla na dražbo ali v uničenje, smo mi rekli, da jo bomo ustrezno očistili, poservisirali in jo potem dali v računalniški sklad,” je predstavila.
Sklad bo namenjen socialno šibkejšim, otrokom s posebnimi potrebami, invalidom in upokojencem. Tudi zato so se projekta lotili preko štipendijskega sklada, saj imajo prek tega že podatke o tem, kdo so upravičenci do štipendij, socialnih transferjev in podobno, tako da ne bo treba ponavljati vseh teh upravnih postopkov. Vladna služba bo objavila nek razpis, če ima kdo potrebo, da se prijavi. Na podlagi tega razpisa bo objavljen seznam in tisti, ki se bodo prvi prijavili, si bodo tudi kot prvi lahko izposodili opremo.
Izziv pri tem bo pomagati manj računalniško spretnim upravičencem in tistim iz bolj odročnih krajev, da pridejo do opreme. Ministrica ob tem računa na pomoč organizacij, kot je recimo Zveza društev upokojencev Slovenije, pogovarjali pa so se tudi z gasilci. Nenazadnje so to organizacije, ki so prisotne na terenu in jih skupnost že pozna, je poudarila.
Glede stanja digitalizacije v Sloveniji je ministrica ocenila, da smo na dobri poti. “Čaka nas še veliko dela, predvsem moramo poskrbeti za temelje, in ko poskrbimo za to, da imamo povezane podatke in sisteme, potem ne vidim več nekih težav,” je dejala.
Posebno pozornost namenjajo digitalizaciji zdravstvenega sistema, kjer ravno zaradi pomanjkanja interoperabilnosti prihaja do težav, ki smo jim zdaj priča. Kot je zagotovila ministrica, se zavedajo težav in že pripravljajo rešitve. Med drugim so vključeni v skupino, ki pripravlja nov zakon za e-zdravje.
Stojmenova Duh se je dotaknila tudi na referendumu podprtih sprememb zakona o vladi, v okviru katerih bo vladna služba za digitalno preobrazbo postala ministrstvo. To bo po oceni ministrice bistveno spremenilo stvari. “Z novim ministrstvom bomo postali tisti horizontalni organ, ki bo bdel nad potekom digitalne preobrazbe celotne države in takrat se lahko pogovarjamo o interoperabilnosti, ker bo to vse prišlo iz ene točke,” je prepričana Stojmenova Duh.
Že v tem mandatu bi lahko preizkusili e-referendum
Spletne volitve so medtem za ministrico dejstvo in ne zgolj utopične želje. “Zavedam se izzivov, ki se tukaj pojavijo, ampak mi smo nenazadnje v koalicijski pogodbi zapisali, da si bomo prizadevali za to, da poskrbimo za uporabo spleta pri odločanju,” je pojasnila. Po oceni Stojmenove Duh bi bilo smiselno, da v tem mandatu najprej poskusijo z e-referendumom, v naslednjem mandatu pa mogoče že z e-volitvami.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
