Menu Item
Na predvolilne zahteve, ki so jih na politične stranke naslovile v iniciativo Glas ljudstva združene civilnodružbene organizacije, se je odzvalo deset političnih strank. Med njimi ni nobene koalicijske stranke, so se pa odzvale vse štiri stranke KUL. Odgovorilo je tudi nekaj novonastalih strank, med katerimi pa ni stranke Roberta Goloba. Odgovore bo iniciativa Glas ljudstva podrobneje predstavila v ponedeljek.
Pred tremi tedni so predstavniki iniciative Glas ljudstva na več kot 60 političnih strank naslovili sklop političnih zahtev in jih pozvali, da se do njih opredelijo. Z zahtevami so v iniciativi, v katero se je pred volitvami združilo več kot sto civilnodružbenih gibanj, pokrili enajst tematskih področij – od zdravstva, infrastrukture, dela in socialnih pravic, do pravičnega podnebnega prehoda, reforme političnega sistema, trajnostnega gospodarstva in dostopnih stanovanj.
Civilnodružbena gibanja so napovedala, da bodo na podlagi prejetih odgovorov še pred volitvami oblikovala spletno orodje “Volitvomat”, s katerim bodo volilcem omogočila, da preverijo, koliko se njihova osebna stališča ujemajo s stališči posameznih strank.
Na zahteve civilne družbe je do danes odgovorilo deset političnih strank. To so Lide, Dobra država, Desus, Piratska stranka, Vesna, LDS in vse štiri stranke zavezništva KUL (SAB, LMŠ, SD in Levica). Kljub temu da so predstavniki iniciative stopili v stik z vsemi parlamentarnimi strankami, se do njih ni opredelila nobena stranka koalicije.
Te se tudi niso udeležile predaje omenjenih zahtev na Trgu republike sredi januarja. Takrat so po besedah organizatorjev v NSi dejali, da bodo o pozivu premislili, medtem ko odgovora iz stranke Konkretno ni bilo. Tudi v stranki SDS s predstavniki civilnodružbenih organizacij niso želeli govoriti, še isti dan pa jih je predsednik vlade Janez Janša na Twitterju označil za razvajenčke iz ljubljanske jare elite.
Med strankami, ki odgovorov na zahteve civilnodružbenih organizacij niso oddale, je tudi stranka Roberta Goloba Gibanje Svoboda. Kot nam je dejala Sanja Ajanović Hovnik, ki vodi programski odbor stranke, bi bilo nekorektno, da bi se v času, ko njihov program še nastaja, do zahtev opredelila dva ali trije člani. Gibanje Svoboda bo imelo volilno konvencijo v prvi polovici marca, na njej pa bodo poleg kandidatov za volitve predstavili tudi program stranke. “S tem programom bomo odgovorili na večino zahtev, ki jih je podala civilna družba,” je dejala Ajanović Hovnik.
Kot je povedala, imajo trenutno 12 vsebinskih odborov. Ena od iniciativ, ki deluje v okviru Gibanja Svoboda, po njenih besedah izhaja še iz stranke Z.dej, druga iniciativa se oblikuje okoli vprašanja zelenega prehoda, tretja okoli tematik pravne države, četrta pa se osredotoča na zdravstveno problematiko. Pri pripravi programa sodeluje okoli 60 članov stranke, imajo pa tudi zunanje koordinatorje.
Sanja Ajanović Hovnik je bila sicer v preteklosti vidna članica SAB. Nekaj časa je bila sekretarka njihove poslanske skupine, nato se je preselila k zagovorniku človekovih pravic, kasneje pa v službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Ko je Iztok Purič odstopil z mesta ministra za razvoj, so Ajanović Hovnik omenjali celo kot morebitno njegovo naslednico. Danes je Ajanović Hovnik zaposlena na agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja.
O tem, zakaj je zapustila SAB, ne želi govoriti. Navaja zgolj, da je šlo za osebne razloge. Sedaj je del ekipe, ki je v Gibanje Svoboda prišla z Robertom Golobom, s katerim sta bila skupaj že v Pozitivni Sloveniji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!