Civilna družba izza ograje pozvala politične stranke, naj ji prisluhnejo

Slovenija 19. Jan 202214:24 > 14:53 10 komentarjev
Glas ljudstva
Žiga Živulović jr./BOBO

Zahteve, pri pripravi katerih je sodelovalo več kot sto civilnodružbenih organizacij, je prevzelo osem političnih strank. Vladajočih SDS, NSi in Konkretno med njimi ni bilo. Trenutna vlada se očitno boji sporočila ljudstva in se od njega ograjuje, so ocenili v iniciativi Glas ljudstva. Razlog za podano oceno je tudi ograja, s katero je policija ogradila današnji dogodek na Trgu republike.

Iniciativa Glas ljudstva, ki združuje več kot sto civilnodružbenih gibanj, je več kot 60 političnim strankam poslala vabilo na današnji dogodek na Trgu republike. Na njem so političnim strankam izročili zahteve civilne družbe, o tem, v kakšni državi želi živeti, in jih pozvali, da o njih podajo svoje poglede. Odzvalo se je osem strank, med njimi vse štiri stranke KUL (LMŠ, SD, Levica in SAB), neparlamentarna stranka Pirati in novinke na strankarskem prizorišču Vesna, Z.dej in Lide.

Vladne stranke povabilu niso prisluhnile. Po besedah organizatorjev dogodka so v NSi napovedali, da bodo o vabilu premislili, iz stranke Konkretno naj odziva ne bi bilo. SDS pa je akcija civilne družbe očitno močno vznemirila. Kot so nam dejali predstavniki iniciative, v največji vladni stranki z njimi niso hoteli govoriti in so jim prekinili telefonsko zvezo. Se je pa na dogodek danes na družbenem omrežju Twitter odzval prvak SDS Janez Janša, ki je organizatorje označil za razvajenčke iz ljubljanske jare elite.

Zbrani so bili ogorčeni, da je policija Trg republike ogradila z ograjo. “Očitno se je aktualna oblast odločila, da se bo od nas ogradila. Trenutna vlada se očitno boji sporočil ljudstva,” je poudarila predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc.

Protest zaradi ograj je izrazil tudi predstavnik Piratov Rajko Stojiljković. “Zadnjih šest, sedem let imamo teh ograj že preveč – tako na meji kot tukaj. Želim si prihodnost brez delitev in teh ograj, ” je poudaril Stojiljković. Predstavnike parlamentarnih strank, ki so se odzvali vabilu civilne družbe na prevzem njenih zahtev, je pozval, naj pri vračanju v parlament protestno preskočijo ograjo.

Zbrani so bili enotni: akcija civilne družbe je zelo dobrodošla, visoka udeležba na državnozborskih volitvah pa nujna za normalizacijo razmer v Sloveniji. “Znani rek pravi, da je vsaka stvar za nekaj dobra. In če je vlada Janeza Janše za kaj dobra, je za to, da je aktivirala civilno družbo,” je izpostavila vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper. Ena ključnih dolžnosti politike je, da prisluhne državljankam in državljanom, se je strinjala podpredsednica SD Dominika Švarc Pipan.

Vse o Golobovi politični prihodnosti znano 26. januarja

“V zadnjih letih se omejuje svoboda zbiranja, posega se v neodvisnost medijev, pravosodja in policije. Zavedamo se, da je treba temelje demokracije obnoviti,” je zaupanje v civilno družbo izrazil tudi Marko Maver, predstavnik stranke Zelenih dejanj (Z.dej), ki jo je maja ustanovil nekdanji okoljski minister Jure Leben.

Na Trg republike je bilo povabljeno tudi gibanje Bodi sprememba, ki ga pooseblja nekdanji predsednik uprave Gen-I Robert Golob. Zahteve civilne družbe je prevzel predsednik tega društva Luka Jazbec, ki pa nam je dejal, da bodo tudi v prihodnje ostali društvo in se torej ne bodo preoblikovali v stranko.

Njegove besede in tudi navedbe Mavra, da bo imela stranka Z.dej kongres 26. januarja, na njem pa bodo izvolili novega predsednika, potrjujejo namige, da naj bi Golob prevzel vodenje Lebnove stranke. Na to kažejo tudi zadnji Golobovi odgovori na vprašanja o njegovi politični prihodnosti, češ da bo vse znano 26. januarja.

Jarc: Naveličani smo predvolilnih sloganov

Predstavniki iniciative Glas ljudstva so prepričani, da mora politika v prihodnje bolje sodelovati s civilno družbo, kot je doslej. “Volilci in volilke smo naveličani predvolilnih sloganov, ki jim sledijo razočaranja in preobrati,” je poudarila Tea Jarc. Zbrani so poudarili, da imajo dovolj populizma, sprenevedanja, praznih obljub, “sredine” in praznih političnih fraz. “Dovolj imamo trgovanja z glasovi, afer in skrivnih kupčij,” so poudarili in zahtevali, da v ospredje stopi vsebina.

Zato so oblikovali politične zahteve, ki predstavljajo drugačno politiko. 138 zahtev so razdelili na 11 tematskih področij, kot prednostne pa so izpostavili 30 zahtev. Iz odgovorov, ki jih bodo prejeli, nameravajo pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami oblikovati “Volitvomat”, spletno orodje za volilce in volilke. Z njegovo pomočjo bi lahko preverili, koliko se osebna stališča državljanov ujemajo s stališči posameznih strank.

Z Volitvomatom želijo odgovoriti na vprašanje, ki se v predvolilnem času poraja mnogim: “Za koga naj sploh volim?”, pravijo v gibanju Glas ljudstva, prav tako pa želijo ovreči tezo, da “so vsi isti”.

Napovedali so, da bodo v predvolilnem času izvedli tudi vseslovensko terensko kampanjo, s katero nameravajo spodbuditi ljudi, da se udeležijo aprilskih parlamentarnih volitev. V tej kampanji naj bi sodelovalo 1.800 aktivistov in podpornikov iniciative.

Zahteve so z naslednjih področij:

1. Vsem dostopno javno zdravstvo

2. Zelena infrastruktura

3. Dostojno delo in socialne pravice za vse

4. Globalna pravičnost

5. Razvoj izobraževanja in znanosti

6. Pravični podnebni prehod in zaščite narave

7. Več demokracije in reforma političnega sistema

8. Trajnostno gospodarstvo in javne storitve

9. Svoboda medijev in kulture

10. Vladavina prava in človekove pravice

11. Vsem dostopna stanovanja

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje