Čeprav se maturantska četvorka na ulicah slovenskih mest sliši kot nekaj neškodljivega in zabavnega, se je v preteklosti okoli te prireditve dvigalo veliko prahu. Guinnessovi rekordi, dve ločeni blagovni znamki, plesna šola, ki ni bila več po godu ljubljanski občini in dijakom, dve leti premora zaradi epidemije, letos pa ... nov začetek?
Po maturantskem plesu, ki slavnostno zaokroži obdobje srednje šole, tradicionalno v več slovenskih mestih sledi še maturantska četvorka, plesna prireditev, ki dijakinje in dijake četrtih letnikov združi v plesanju na ulicah.
Letos bo po dveh letih premora zaradi epidemije covida-19 20. maja opoldne po Sloveniji znova zadonela opereta Johanna Straussa Netopir. Projekt sinhronega plesanja četvorke koordinira Plesna zveza Slovenije, sodelovalo pa bo več plesnih šol. Plesna šola Pingi bo nad četvorko bdela v petih mestih, PŠ Rebula prav tako, PŠ Bolero in Plesni studio Novo mesto v dveh mestih, PŠ Devžej pa v enem slovenskem mestu. Sinhrono se bodo maturanti in maturantke zavrteli tudi na Madžarskem, Slovaškem, v Srbiji, Makedoniji in Črni gori.
V Ljubljani bo prireditev na Kongresnem trgu tokrat potekala pod imenom Parada ljubljanskih maturantov, ne več pod imenom Maturantska parada, uradni organizator pa bo tokrat Dijaška skupnost Ljubljana. Idejni oče Maturantske parade je sicer že pokojni učitelj plesa Tomaž Ambrož, ustanovitelj plesne šole Urška. A dogajanje okoli plesne prireditve, ki bi morala predstavljati predvsem lep spomin za maturante in maturantke, je že več kot desetletje precej pestro.
Leta 2015, manj kot leto dni po smrti idejnega vodje Maturantske parade Ambroža, je šlo podjetje Urška v stečaj, blagovna znamka Maturantska parada pa v kratkoročni najem. Od leta 2016 ima blagovno znamko v lasti podjetje Urška Pro Borisa Prokofjeva.
V spor med Plesno zvezo Slovenije in lastnike blagovne znamke Maturantska parada se je leta 2019 vpletla ljubljanska občina. Takrat so se dogovorili, da je strošek organizacije Maturantske parade na udeleženca 10 evrov, plesna šola pa se je morala odločiti, ali je ta strošek vključen v plesni tečaj ali pa ga morajo dijaki vseeno dodatno plačati. Glavni organizator je bila po dogovoru plesna šola Urška Pro.
A ker se plesne šole niso mogle dogovoriti o organizaciji in enakem plačilu za vse, ki sodelujejo na paradi, je Mol sprva razmišljal, da bi sam prevzel izvedbo parade, nato pa je podprl predlog dijaške skupnosti, da dijaki prevzamejo organizacijo dogodka.
Kot je pojasnil Blaž Plazar iz Dijaške skupnosti Ljubljana, ki je odgovorna za organizacijo Parade ljubljanskih maturantov, so se leta 2019 oglasili, ko je “takratni organizator četvorke s pretiranimi cenami za udeležbo izkoristil tradicionalni dogodek kot sredstvo pritiska na maturante, ki so se v tistem času odločali med različnimi plesnimi šolami za organizacijo maturantskih plesov”.
Takrat so se obrnili na medije in ljubljansko občino, prav tako pa so začeli peticijo, v kateri so zahtevali, da se spori med plesnimi šolami ne bijejo na plečih dijakov. Zbrali so 6.000 podpisov dijakov in dijakinj, ki so obiskovali srednje šole na območju prestolnice. “Pri opozarjanju na nedopustna ravnanja smo od preteklega organizatorja prejeli tudi grožnje s tožbami, ki pa še niso prišle na Dijaško skupnost Ljubljana,” je še povedal Plazar.
Letos jim tako pomagal Mol, ki jim je brezplačno odstopil Kongresni trg in oder, ki je tam že postavljen. Preostali del potrebnih sredstev bodo zagotovili Študentska organizacija ljubljanske univerze in pokrovitelji parade. Skupnih stroškov na udeleženca še niso mogli oceniti.
Rudi Kocbek, glavni koordinator četvorke za Plesno zvezo Slovenije, sicer pa direktor mariborske Plesne šole Pingi, pravi, da spora med PZS in plesno šolo Urška nikoli ni bilo, temveč da preprosto niso želeli sodelovati z organizatorji, ki so pogojevali sodelovanje na četvorki s plačilom. “Udeležba za vse plešoče mora biti brezplačna. In to je bil vedno tudi edini pogoj, ki ga je postavljala Plesna zveza Slovenije,” je komentiral Kocbek.
Naslednik plesne šole Urška, že omenjena Urška Pro, ni med letošnjimi organizatorji plesnih vaj in maturantskih plesov. Prav tako nam niso odgovorili na vprašanja.
Že več kot deset let od Guinnessovega rekorda
Maturantska ulična četvorka se je prvič odvila v Kamniku pod okriljem PŠ Bolero leta 1995, prva Maturantska parada v izvedbi plesne šole Urška pa 25. maja 2001 v Ljubljani. Že leto po prvi paradi je bil priznan Guinnessov rekord – sinhrono je četvorko v desetih slovenskih mestih zaplesalo 8.512 plesalk in plesalcev. Novembra 2002 je plesna šola Maturantsko parado prijavila kot blagovno znamko na Uradu za intelektualno lastnino.
Tudi v letih 2003 in 2004 je bil postavljen Guinnessov rekord, leta 2005 pa je Plesna zveza Slovenije prijavila blagovno znamko Quadrille Dance Festival (QDF). Prvo združeno plesanje se je zgodilo leta 2005 pod imenom “Četvorka za Guinnessov rekord”, ko je zaplesalo 17.060 oseb. To se je ponovilo še leta 2006, nato pa se je sodelovanje končalo. Zadnji Guinnessov rekord v okviru QDF je bil leta 2011, ko je prireditev potekala v 23 slovenskih mestih in 28 mestih v tujini. Zavrtela sta se kar 33.202 plesalca in plesalki.
Število maturantov, ki se dogodka udeležijo, je pogosto odvisno tudi od vremena na tisti dan. Iz Dijaške skupnosti Ljubljana so nam sporočili, da v primeru sončnega vremena samo na Kongresnem trgu pričakujejo do 2.500 maturantov in maturantk, ob tem pa vabijo tudi tiste iz preteklih let, ki zaradi epidemije tradicionalne četvorke niso mogli zaplesati.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje