V začetku avgusta je začel veljati zakon o dolgotrajni oskrbi, ki se bo začel uporabljati 1. januarja 2024. Od ponedeljka do predvidoma konca letošnjega leta bodo državljani na domače naslove prejeli odločbo o vključitvi v sistem zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. "To je odločba, ki od nas ničesar ne zahteva. Ni položnica, ni pogodba, je zgolj odločba, da smo zavarovani za dolgotrajno oskrbo. Je pomemben dokument, ki nam odpira vrata do storitev dolgotrajne oskrbe, če in ko jih bomo potrebovali," je pojasnil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki so ga volilci in volilke potrdili na zakonodajnem referendumu ob koncu lanskega leta, je stopil v veljavo v začetku avgusta. S tem je predhodni zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je leta 2021 sprejela tretja vlada Janeza Janše, nehal veljati.
Kot je na novinarski konferenci dejal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, se bodo pravice in storitve zakona o dolgotrajni oskrbi začele uvajati postopoma v naslednjih dveh letih. V naslednjih tednih bomo državljani na dom prejeli odločbe o vključitvi v sistem zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
“Odločba nas bo zgolj obvestila, da smo vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe in nas seznanila s pogoji za dostop do storitev. To je odločba, ki od nas ničesar ne zahteva. Ni položnica, ni pogodba, je zgolj odločba, da smo zavarovani za dolgotrajno oskrbo. Je pomemben dokument, ki nam odpira vrata do storitev dolgotrajne oskrbe, če in ko jih bomo potrebovali,” je pojasnil Maljevac.
Ob tem je dodal, da ker gre za stebre socialnega varstva, bodo v kratkem na ministrstvu za solidarno prihodnost vsem prebivalcem ponudili vse potrebne informacije v zvezi z dolgotrajno oskrbo. Dobili jih bodo lahko preko posebne telefonske številke in nove spletne strani.
ZZZS: Gre za steber socialnega varstva, ki smo ga nujno potrebovali, a je za vse nas nov
Generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjana Mlakar je dejala, da gre pri zakonu za dolgotrajno oskrbo za prvi pomembni korak pri vzpostavljanju novega stebra socialne varnosti v Sloveniji. ZZZS je bila s sprejemom zakona zaupana naloga preverjanja in urejanja izpolnjevanja pogojev za pridobitev lastnosti zavarovanja oseb v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.
V ponedeljek, 13. novembra, bodo tako prvi upravičenci storitev dolgotrajne oskrbe na domač naslov začeli prejemati odločbe o vključitvi v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Te odločbe bo prejelo okoli 1,7 milijona zavarovanih oseb, torej vsi, ki so stari vsaj 18 let in imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, je dejala Mlakar. Odločbe bodo pošiljali vse do konca letošnjega leta.
Po novem letu bo ZZZS začela pošiljati odločbe tudi tistim, ki so mlajši od 18 let, ampak so obvezno zavarovani na podlagi delovnega razmerja – so samostojni podjetniki, opravljajo gospodarske dejavnosti, kmetijske dejavnosti …
“Vključitev v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo je na podlagi zakona eden izmed pogojev za pridobitev in uveljavljanje pravic dolgotrajne oskrbe, ki se bodo uveljavljale postopoma,” je dodala Mlakar. Pojasnila je, da ZZZS zagotavlja le informacije o vključenosti zavarovanih oseb v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, v ta namen pa so že vzpostavili posebno spletno stran in klicni center na telefonski številki: 01 30 77 605. Klicni center bo začel delovati v ponedeljek 13. novembra.
Kaj prinaša zakon o dolgotrajni oskrbi?
Upravičenost prosilca do storitev bodo ocenili na vstopnih točkah, ki bodo na centrih za socialno delo vzpostavljene s 1. januarjem 2025. Tam bodo izdelali tudi osebni načrt storitev zanj.
Zakon o dolgotrajni oskrbi predvideva postopno uveljavljanje pravic. Že takoj ob začetku izvajanja 1. januarja 2024 bo imel upravičenec pravico do oskrbovalca družinskega člana. Oskrbovalec bo prejel delno plačilo za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače v državi. Če pa bo skrbel za dva uporabnika hkrati, bo to delno plačilo v višini 1,8-kratnika minimalne plače.
Na voljo bo imel 21 dni dopusta. V tem času bo oskrbovanec v socialno-varstveni ustanovi, ki mu bo nudila enak obseg storitev.
V okviru dolgotrajne oskrbe na domu, ki se bo začela izvajati 1. julija 2025, bo uporabnik lahko dobil vso pomoč in oskrbo, ki bi jo sicer lahko dobil le v domu za starejše in ki sega od pomoči pri oblačenju in hranjenju do pomoči pri jemanju zdravil.
Hkrati z dolgotrajno oskrbo na domu se bo začela izvajati e-oskrba. Uporabnik bo nosil elektronsko zapestnico, ki bo nenehno beležila njegovo stanje. V primeru padca ga bo povezala s klicnim centrom in aktivirala nujno pomoč. Storitev je na trgu na voljo že zdaj, z novim zakonom pa bo brezplačna in splošno dostopna.
Pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji bo mogoče koristiti od 1. decembra 2025. Uporabnik bo plačal le za namestitev, medtem ko bo celoten obseg socialno-varstvenih storitev pokrila solidarnostna blagajna. Z istim datumom kot pravica do oskrbe v instituciji bo na voljo tudi pravica do denarnega prejemka, ki bo nadomestila zdajšnjo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo.
Obvezni prispevek od leta 2025
Državni proračun bo za dolgotrajno oskrbo letno namenjal do 190 milijonov evrov, od 1. julija 2025 pa bodo potrebna sredstva dobili tudi z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka, ki ga bodo delodajalci in delojemalci plačali od bruto plač, upokojenci pa od neto pokojnin. Ministrstvo za solidarno prihodnost predvideva, da bodo s prispevkom dobili 620 milijonov evrov letno.
Zakon dopušča možnost, da bo uporabnik od 1. januarja 2028 prispeval deset odstotkov od vrednosti nedenarne storitve oz. nedenarne pravice oskrbovalca družinskega člana, če sredstev iz drugih virov ne bo dovolj. Vlada bo lahko vsako leto ta datum prestavila za eno leto, če bo sredstev iz drugih virov dovolj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje