Menu ItemPoslanke in poslanci bi morali danes dopoldne začeti obravnavo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi končno prinesel sistemsko ureditev tega problematičnega področja. Vendar so poslanke in poslanci SDS zahtevali ponovno odločanje o vrsti parlamentarnega postopka, zato se bo obravnava dolgotrajne oskrbe zamaknila za vsaj en dan. "Ne gre za čisto nič drugega kot nagajanje," je dejal avtor predloga.
Danes dopoldne bi se moral državnozborski odbor za delo lotiti predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi po 20 letih napovedi končno prinesel ureditev sistema skrbi za tiste, ki ne morejo skrbeti sami zase. Vendar so poslanke in poslanci SDS vložili zahtevo za ponovno odločanje o vrsti parlamentarnega postopka, zato se bo začetek obravnave zakona o dolgotrajni oskrbi zamaknil.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je pripravil zakon, je potezo SDS označil za nagajanje, ki ga ljudje ne potrebujejo.
Po njegovih besedah SDS želi, da bi se predlog v državnem zboru obravnaval šele v jeseni in da bi se težje uveljavil pred 1. januarjem 2024. Takrat bi se namreč uveljavile rešitve iz veljavnega zakona, ki ga je sprejela prejšnja vlada.
“Danes je dovoljeno popoldne, jutri je nov ZDOsk”
SDS je zmotilo, da je koalicija na kolegiju predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič izglasovala parlamentarno obravnavo po nujnem postopku. Zdaj je največja opozicijska poslanska skupina zahtevala, da o vrsti postopka na plenarni seji odločijo vsi poslanke in poslanci. To se bo zgodilo jutri, prav tako naj bi se jutri državni zbor seznanil z odstopom ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana.
Koalicija je sicer nameravala še ta teden nov zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) obravnavati in dokončno sprejeti na plenarni seji državnega zbora. Po današnji zahtevi SDS pa kaže, da bi se utegnila seja državnega zbora s to točko nadaljevati šele v ponedeljek.
Potrditvi vrste postopka mora namreč slediti še obravnava na odboru za delo. Te torej danes ne bo, začela se bo jutri 15 minut po koncu plenarne seje državnega zbora, je danes napovedal predsednik odbora in poslanec Levice Miha Kordiš.
“Danes je dovoljeno popoldne, jutri je nov ZDOsk,” je ob prekinitvi današnje seje odbora dejal Kordiš.
Černač: Še bolje bi bilo, če bi zakon umaknili
V vsakem primer je pričakovati dolgo razpravo, saj zakonodajno pravna služba državnega zbora in nekatere institucije opozarjajo, da bi predlog prinesel neizvedljive sistemske rešitve. Poleg tega s predlaganim načinom financiranja ni zadovoljen praktično nihče razen ministrstva za finance.
V SDS menijo, da je predlog zakona o dolgotrajni oskrbi škodljiv in slab za upravičence do dolgotrajne oskrbe, prav tako Slovenija že ima zakonsko podlago za dolgotrajno oskrbo, je v današnji izjavi za javnost po seji odbora poudaril poslanec SDS Zvonko Černač.
Zaradi “grobih kršitev formalne procedure” v SDS zahtevajo redno in ne nujne obravnave, zaradi vsebinskih pomislekov pa menijo, da “bi bilo še bolje, če bi zakon iz procedure umaknili”, je pojasnil Černač. Zatrdil je tudi, da bi dal aktualni predlog ljudem manj pravic kot tisti, ki ga je sprejela prejšnja koalicija in že velja, a se še niso začele izvajati njegove rešitve.
Podobno kot leta 2021
Aktualna vlada je nov zakon o dolgotrajni oskrbi pripravila prav zaradi opozoril, da je tisti, ki ga je konec lanskega leta sprejela prejšnja koalicija pod vodstvom Janeza Janše, neizvedljiv. Zato so za eno leto zamaknili izvajanje veljavnega zakona in se lotili njegove prenove. Zamik je bil potrjen tudi na referendumu.
Nov zakon pa je naletel na skoraj enake kritike kot Janšev. Zakonodajno pravna služba je spisala za 40 strani pripomb, kar je za eno stran manj kot na predlog prejšnje vlade. V obeh primerih pa je napisala, da so posamezne določbe in tudi celota nejasne. Večkrat je podvomila o skladnosti z ustavo.
Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki bo skrbel za novo socialno zavarovanje, je sporočil, da morajo poslanke in poslanci predlog spremeniti, če želijo, da bo izvedljiv.
Več sprememb želijo tudi centri za socialno delo, ki bodo postali vstopne točke za ocenjevanje upravičenosti posameznikov do dolgotrajne oskrbe. Bojijo se, da ne bodo zmogli opravljati novih nalog.
Sporno financiranje
Skoraj nihče pa ni zadovoljen s tem, kako bi vlada zagotovila dodatno financiranje sistema. Delodajalce moti, da bodo morali, tako kot delavci, plačati en odstotek bruto plače, upokojenci ne pristajajo, da bi morali prispevek plačevati iz neto pokojnin, zavod za zdravstveno zavarovanje pa želi neomejeno proračunsko varovalko, ne pa takšno, ki lahko znaša največ 190 milijonov evrov letno.
Vlada namreč predlaga, da se bo dolgotrajna oskrba plačevala iz treh virov, ki bodo uvedeni postopoma. Tak sistem je po neuradnih informacijah edini, na katerega je pristalo finančno ministrstvo.
- Državni proračun bi prispeval največ 190 milijonov evrov na leto.
- S 1. julijem 2025 bi začeli plačevati nov obvezni socialni prispevek. Delavci in delodajalci naj bi plačevali po en odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, na primer samostojni podjetniki in kmetje, bi plačevali dva odstotka bruto plače.
- Z letom 2032 bi uporabniki iz žepa doplačevali 10 odstotkov vrednosti storitev dolgotrajne oskrbe in 20 odstotkov tako imenovanih dodatnih storitev.
Spet maratonska razprava?
Veljavni zakon, ki ga je sprejela Janševa koalicija, financiranja ni opredelil, ampak je samo napovedal, da bo nov obvezni socialni prispevek uveden do konca leta 2025. Predvidel je tudi financiranje iz demografskega sklada, ki pa ga ni na vidiku. Do sprememb pa bi potreben dodatni denar prišel iz proračuna, še piše v veljavnem zakonu.
V primerjavi s tem zakonom pa bi aktualni predlog tudi zamaknil začetek izvajanja sprememb. Organizacije naj bi namreč potrebovale čas, da se na to pripravijo, pojasnjujejo na ministrstvu za solidarno prihodnost, ki je spisalo zakonski predlog.
Ko je državni zbor sprejemal zakon prejšnje vlade, je obravnava skupno trajala več kot 24 ur. Samo obravnava na pristojnem odboru je bila 11-urna, zaključila pa se je 21. novembra 2021 ob pol dveh zjutraj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje