Kolegij predsednice državnega zbora je podprl obravnavo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi po nujnem postopku. Ob predlogu zakona pa zagovornik načela enakosti poziva, naj se pri uveljavljanju pravic spoštuje pravica do samostojnega odločanja in neodvisnega življenja.
Na kolegiju predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič so poslanci zašli v vsebinsko razpravo o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, na koncu pa vendarle podprli njegovo obravnavo po nujnem postopku. Po nujnem postopku bodo poslanci obravnavali tudi predlog novele zakona o kmetijstvu, ki bi vladi omogočila spremljanje in analiziranje cen košarice dobrin.
Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj je začel vsebinsko razpravo o zakonu o dolgotrajni oskrbi in izrazil kritiko, da predlog naslavlja obsežno reformo, ki bo imela posledice za številne podsisteme. Ob tem je prepričan, da je aktualni predlog zakon skorajda enak zakonu, ki ga je sprejela prejšnja vlada, le da so mu pripete “dodatne problematične stvari”, kar je bilo narejeno prehitro in z zgolj pet dni trajajočo javno razpravo. Poslanec SDS Danijel Krivec se je strinjal z očitki Cigler Kralja in dodal, da zakonskega predloga ne zavračajo, a se v poslanski skupini SDS zavzemajo, da se ga obravnava po rednem postopku.
Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je odgovoril, da je bil prejšnji zakon z 62-odstotno večino zavrnjen na referendumu, ob tem pa je ocenil, da je bil sam zakon le lupina, saj ni vseboval finančnih virov, kar je koalicija po njegovih navedbah nadgradila. Tudi generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Kolenko Helbl je na očitke odgovorila, da je prejšnji predlog zakona predvideval, da se pravice začnejo uveljavljati z letom 2024, ni pa za ta namen predvidel financiranja.
Nataša Sukič je v imenu poslanske skupine Levica navedla, da je treba zakonski predlog sprejeti do 1. januarja 2024, v nasprotnem pa si ne zna predstavljati, kako bo izvajanje dolgotrajne oskrbe sploh potekalo. Poslanec SD Predrag Bakovič pa je spomnil, da vlada zakonski predlog po nujnem postopku vlaga, ker je opozicija ob začetku njenega mandata v zakonodajni postopek vložila 30 in več zakonov ter razpisala referendum na tri zakone, zato se vlada v prvega pol leta mandata sploh ni mogla organizirati, kot se je želela. Ob tem je napovedal podporo nujnemu postopku.
Za podporo nujnemu postopku zakonu o dolgotrajni oskrbi so glasovali v SD, Levici in Svobodi, nasprotovala sta mu poslanski skupini SDS in NSi. Razprave ni bilo glede nujnega postopka o noveli zakona o socialnem varstvu, ki ga vlada predlaga med drugim z namenom preprečitve poslabšanja socialnega stanja upravičencev pri udeležbi v programih, financiranih iz kohezijskega sklada, in preprečitve kadrovskega deficita, ki ga predlog naslavlja s štipendijami. Sprejem po nujnem postopku so podprli v koalicijskih poslanskih skupinah, proti je glasovala SDS, NSi pa je bila vzdržana.
Zagovornik načela enakosti o zakonu o dolgotrajni oskrbi
Zagovornik načela enakosti je ob predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi opozoril, da mora pri uveljavljanju pravice do dolgotrajne oskrbe vsaka oseba imeti možnost samostojno odločati o sebi. Pri tem naj se posameznikom nudi vsa razpoložljiva podpora, je pozval. To naj velja tudi za osebe, ki so pod skrbništvom ali imajo zakonitega zastopnika zaradi onemogočene sposobnosti odločanja o sebi. Ta sposobnost naj se redno preverja z namenom, so v sporočilu za javnost zapisali pri Zagovorniku.
Ob tem so med priporočili navedli tudi, naj se v zakonu določijo načini, kako lahko posameznik samostojno in vnaprej sprejme odločitve glede dolgotrajne oskrbe, tudi z določitvijo pooblaščenca. “Samostojno odločanje o sebi glede dolgotrajne oskrbe namreč zmanjšuje možnosti zlorab, ki jih tudi v družinskih odnosih ni mogoče vedno preprečiti,” so opozorili.
Zagovornik sicer priporoča tudi jasnejšo opredelitev pravice do posameznih storitev dolgotrajne oskrbe tako, da bo v zakonu jasno opredeljeno, katere storitve dolgotrajne oskrbe so zagotovljene, kakšna je njihova vsebina in kako se bodo izvrševale. Zavzel pa se je tudi za obveznost obveščanja ljudi o pravicah, povezanih z dolgotrajno oskrbo, po načelih dostopnosti, torej v ustreznih jezikih, oblikah in tehnologijah, vključno z lahko razumljivimi informacijami. Nedostopnost informacij lahko namreč povzroči diskriminacijo pri dostopu in koriščenju pravic iz dolgotrajne oskrbe, opozarja.
Pri Zagovorniku priporočajo tudi, da se v zakonu podrobno uredi pravno varstvo tudi za primere, če storitve dolgotrajne oskrbe po oceni oskrbovancev ne bi bile na primerni kakovostni ravni ali pa bi bile kršene njihove pravice.
Zavzeli pa so se tudi za ureditev položaja otrok, ki nimajo statusa zavarovancev za dolgotrajno oskrbo in so v primerljivi situaciji kot upravičenci do dolgotrajne oskrbe ter za črtanje zahteve, da mora biti oskrbovalec družinskega člana poslovno sposoben.
Na področju dolgotrajne oskrbe, katere ureditev v Sloveniji čakamo že leta, je vlada premierja Roberta Goloba razglasila uspeh. Ne samo to – po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca je vladno sprejetje zakona največji korak na področju dolgotrajne oskrbe v zadnjih 30 letih. Pa je res? Več o tem v oddaji N1 STUDIO.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!