Buren začetek pomembne seje parlamentarne preiskovalne komisije

Danes preiskovalna komisija vendarle zaslišuje glavne operativce največjega brskanja po bančnih računih v zgodovini Slovenije, ki so jih morali iskati celo z detektivi. A seja preiskovalne komisije se je začela vse prej kot mirno. Ne le, da se je moral predsednik komisije Vidi Čadonič Špelič priznati, da je imela prav, nato je za nekaj minut na sejo prišel tudi Branko Grims in se zapletel v oster besedni spopad s predsednikom komisije. Največje brskanje po bančnih računih se je na uradu za preprečevanje pranja denarja dogajalo v času tretje vlade Janeza Janše, ko je urad vodil Damjan Žugelj.

Glavni operativci največjega brskanja po bančnih računih v zgodovini Slovenije so bili na zaslišanje pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih organov, povabljeni že 17. maja.

Gre za Damjana Žuglja, direktorja urada za preprečevanje pranja denarja v času tretje vlade Janeza JanšeSimono Kaučič, ki je na zadnjih lokalnih volitvah kandidirala na listi SDS, na uradu pa je v času Žuglja vodila sektor za sumljive transakcije, ki brska po bančnih računih. Ter Petro Zakrajšek, članico SDS, ki je bila v času Žuglja uslužbenka sektorja za sumljive transakcije in je med drugim, kot smo razkrili na N1, brskala po bančnih računih novomeškega škofa Andreja Sajeta.

Simona Kaučič
Simona Kaučič, v času Žuglja vodja sektorja za sumljive transakcije (Foto: zajem zaslona, RTVSLO)

Ker ne Žuglja, ne Simone Kaučič, ne Petre Zakrajšek 17. maja na zaslišanje ni bilo, se je utrdilo prepričanje, da so se zaslišanju izognili družno in v dogovoru. Preiskovalna komisija je nato odločila, da jim bo vabilo na  današnji ponovni poskus zaslišanja vročila s pomočjo detektiva.

Po informacijah N1 je detektiv vabilo na današnje zaslišanje uspel vročiti Petri Zakrajšek in Simoni Kaučič, medtem ko naj bi Žugelj svoj prihod na današnje zaslišanje tudi najavil. Tako ga danes ob 14. uri, ko ma “termin” zaslišanja, pričakujejo v parlamentu. Pred njim pa še Simono Kaučič in Petro Zakrajšek.

Petra Zakrajšek, Janez Janša, SDS
Petra Zakrajšek ob predsedniku SDS na enem od predvolilnih soočen (foto: FB/Slovenska demokratska mladina)

Urad za preprečevanje pranja denarja je v času Žuglja zgolj na podlagi kratkih anonimk, ki jih nihče ni predhodno preverjal, prebrskal več kot 220 bančnih računov ljudi in podjetij v Sloveniji, med njimi so bili tudi novinarji, uredniki, medijski direktorji in medijski lastniki. Račune so prebrskali tudi ženi tedanjega predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča in to prav v času, ko je Janševa koalicija v parlamentu Zorčiča neuspešno razreševala, na podlagi anonimke so prebrskali tudi račune novomeškega škof Andreja Sajeta, zoper katerega so medtem že vsi sumi odpravljeni. 

Žugelj je zaradi nezakonitega brskanja po bančnih računih skupaj s petimi njegovimi tedanjimi sodelavci na uradu osumljen zlorabe položaja. Ovadil ga Nacionalni preiskovalni urad, tožilstvo pa je že zahtevalo sodno preiskavo. Po pridobljenih podatkih in dokazih v sodni preiskavi se bo tožilstvo odločilo, ali bo vložilo obtožnico. Če jo bo, se bo v aferi brskanje po bančnih računih začelo tudi sojenje.

Kot rečeno, danes glavne operativce nezakonitega brskanja po bančnih računih v parlamentu pričakujejo. A seja preiskovalne komisije se je začela precej dramatično. Članov komisije je pet (iz vsake parlamentarne stranke po eden). A ob začetku seje so v dvorani sedeli zgolj predsednik komisije Aleš Rezar (Svoboda), nadomestni član Svobode Tine Novak (Svoboda) in članica komisije Vida Čadonič Špelič (NSi).

Vida Čadonič Špelič, Aleš Rezar
Vida Čadonič Špelič in Aleš Rezar (Foto: Denis Sadiković/N1)

Ker je bila prva današnja priča – to je dolgoletni uslužbenec urada Damjan Režek – že pripravljena na pričanje, je Vida Čadonič Špelič predsednika komisije Rezarja opozorila, da poslovnik preiskovalne komisije ne le za odločanje, pač pa tudi za izvajanje dokazov, kar se pred komisijo odvija danes, zahteva sklepčnost. Sklepčnost pa je po poslovniku zagotovljena le, če so na seji od petih članov prisotni najmanj trije (in da torej nadomestni član Svobode ne šteje).

Rezar ji je ugovarjal, da so pogoji za izvajanje dokazov izpolnjeni. Čadonič Špelič pa je nato sejo zapustila, ker ni želela sodelovati pri verjetnem kršenju pravil. Strokovne službe so nato po naših informacijah Rezarje opozorile, da nima prav in da s takšnim načinom dela tvega, da danes zbrani dokazi ne bodo veljavni. Rezar je nato sejo prekinil za 15 minut, ko so jo nadaljevali, pa se je Vidi Čadonič Špelič tudi opravičil in priznal, da je imela prav.

V vmesnem času je namreč na sejo prišel še član komisije iz SD Damijan Zrim in zagotovil sklepčnost. Nato pa je v dvorano za nekaj minut prišel še član komisije iz SDS Branko Grims, ki se je pred tem sicer opravičil. V ostrem besednem spopadu z Rezarjem, ki si ga lahko ogledate v videu na vrhu članka, je Rezarju očital kršitev poslovnika in zahteval, da se zaradi suma vmešavanja v delo policije zasliši predsednika vlade Roberta Goloba. Rezar mu je pojasnjeval, da je že dolgo znano, da bo komisija zaslišala tudi Goloba, a Grims je nato zabrusil, da sejo protestno zapušča in da tudi odstopa kot član preiskovalne komisije.

Kot omenjeno, je bil prva priča danes (pred tremi glavnimi operativci brskanja po računih) dolgoletni uslužbenec urada Damjan Režek, ki je zdaj že v pokoju.

Damjan Režek
Damjan Režek, dolgoletni uslužbenec UPPD, danes že v pokoju (Foto: zajem zaslona, RTVSLO)

Med drugim je povedal, da Simon Kaučič, ki je prišla v času Žuglja, po njegovi oceni ni imela strokovnih kompetenc za vodenje najbolj občutljivega oddelka na uradu. To je sektor za sumljive transakcije, ki brska po računih.

Dejal je tudi, da urad običajno prebrska bančne račune za tisto obdobje, ki je stvar preiskave, Žugljevi pa so, kot smo na N1 tudi že razkrili, pregledovali bančne račune vse od dne njihovega odprtja dalje, torej tudi za 10, 20, 30 … let nazaj.

Režek je pričal tudi o tem, kako je v času Žuglja na uradu potekalo zaposlovanje. Predvsem na podlagi tripartitnih pogodb, kar je pomenilo, da se je zaposlovalo mimo razpisov za prosta delovna mesta. Kar sproža vprašanje, ali se je torej zaposlovalo tudi po politični liniji. V času Žuglja so bili na uradu namreč zaposleni tudi nekateri člani stranke SDS, Klaudijo Stroligo, prvi direktor urada, pa je pred preiskovalno komisijo že povedal, da to sicer ni prepovedano, a da je obenem dejstvo, da so bili ljudje s strankarsko člansko izkaznico na uradu zaposleni samo takrat, ko je urad vodil Damjan Žugelj.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje