Na Koroškem je pod resnim vprašajem dražba, ki ima eno najdaljših tradicij v Sloveniji. Gre za licitacijo vrednejšega lesa, ki vsako leto k nam privabi kupce z vsega sveta. Zapletlo se je pri lokaciji dražbe, zaradi katere so organizatorje prijavili inšpekciji, je prvi poročal Radio Slovenija. Po besedah organizatorja dogodka Jožeta Jeromela v 18 letih, odkar pripravljajo licitacijo, ni bilo težav, a se je letos zalomilo. "Ogrožena je naša tradicija," je ob tem zaskrbljeno dejal.
Na Koroškem je pod resnim vprašajem 18. dražba vrednejšega lesa. Zapletlo se je pri lokaciji licitacije, zaradi katere so organizatorji zdaj pod drobnogledom inšpekcije, je prvi poročal Radio Slovenija.
Organizatorji sicer že več let iščejo primeren prostor za hlode, ki so na zemljiščih v mrtvem delu sezone. Zadnja leta pa pripravljajo licitacijo na zemljišču, ki je v lasti sklada kmetijskih zemljišč, organizatorji pa ga najemajo. Nedavna prijava inšpekciji je tako vpletene zelo presenetila.
Iz inšpekcijske odločbe namreč izhaja, da osem hektarjev velika površina, kjer so na ogled postavili hlodovino, temu ni namenjena, saj da gre za kmetijska zemljišča in prvovrstne njive. Organizator licitacije Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline je za N1 pojasnil, da v 18 letih niso imeli podobnih težav, zato jih je prijava precej presenetila. “Mesto licitacije smo selili približno osemkrat, a je vedno potekala na kmetijskih zemljiščih. Nikoli nismo imeli težav, zapletlo se je letos,” je povedal.
Po tolmačenju odločbe organizatorji tako kršijo zakonodajo, saj so licitacijo postavili na površino, ki ni “namenjena tej dejavnosti”. Na tem zemljišču pa da ga ne bi smeli skladiščiti niti v mrtvi sezoni, je pojasnil Jeromel. “Nismo vedeli, da kršimo zakonodajo, v 18 letih nam nihče ni povedal, da kaj delamo narobe,” je prepričan.
Odločba narekuje, da morajo v 14 dneh odstraniti ves les. Po besedah sogovornika to ne bo možno. “Enostavno ga je preveč, gre za približno sedem tisoč kubičnih metrov lesa, zato sem prepričan, da bomo zamudili ta rok,” je dodal Jeromel.
Letošnja dražba sicer poteka do konca marca, a les trenutno pripravljajo na odvoz lastnikom. “A tega ne moremo narediti v dveh tednih, potrebujemo več časa,” je ocenil Jeromel. Dodal je še, da bodo zaradi tega dobili še eno denarno globo. “Društvo je že prejelo pet tisoč evrov kazni, predsednik pa 500 evrov. Menim, da bomo dobili še eno kazen, saj do dogovorjenega roka ne bomo mogli umakniti vsega lesa,” je dejal sogovornik in dodal, da je resno ogrožena njihova tradicija.
Bo občini v enem letu uspelo spremeniti prostorski načrt?
Jeromel pojasnjuje, da jim je občina Slovenj Gradec stopila naproti, a ni prepričan, če bo lahko v doglednem času spremenila občinski prostorski načrt. “Gre za dolgotrajen postopek in bojim se, da občina v enem letu tega ne bo mogla spremeniti. Naslednja licitacija je pod resnim vprašanjem,” je še dodal.
Slovenjgraški podžupan Peter Pungartnik je za Radio Slovenija pojasnil, da bodo skušali spremeniti občinski prostorski načrt. Tudi pristojno ministrstvo je na nedavni dražbi obljubilo pomoč lokalnim oblastem pri iskanju primerne lokacije. Gregor Meterc s kmetijskega ministrstva je za Radio Slovenija dejal, da bo prevzel tudi koordinacijo sodelovanja z lokalnimi oblastmi in organizatorji. Dražbo namreč podpirajo, saj lastniki na njej dosežejo višje vrednosti za les, kot bi jih sicer.
Da si prizadevajo poiskati trajno ustrezen prostor, je že lani izpostavil tudi slovenjgraški župan Tilen Klugler, ki pomoč v zvezi s tem pričakuje tudi od države. Poudaril je pomen dogodka za Slovenj Gradec in dobro delo organizatorjev, ki se kaže tudi skozi številke: na prvi licitaciji so prodajali 890 hlodov, na lanski pa več kot desetkrat več.
V letošnji ponudbi je 6.850 hlodov oz. 7.150 kubičnih metrov lesa, kar je po količini druga največja licitacija doslej. O kakovosti je Jeromel pred časom za STA dejal, da je ta najboljša doslej. Letos so se dražbe prvič udeležili tudi kupci s Kitajske, in sicer brez posrednikov. Kot običajno so les na licitacijo večinoma pripeljali prodajalci oz. lastniki gozdov iz Slovenije, nekaj ponujene hlodovine pa so pripeljali tudi iz Avstrije, Hrvaške in BiH. Največ je v ponudbi hlodov smreke in hrasta, sledita macesen in javor.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje