Starši, ki so minuli konec tedna iskali pomoč na ljubljanski pediatrični nujni medicinski pomoči, so z bolnimi otroki tudi do dve uri čakali na zdravniški pregled. V zdravstvenem domu se branijo, da gnečo povzročajo starši, ki svoje otroke pripeljejo zaradi nenujnih težav. V dežurno ambulanto nihče ne pride brez razloga, pa poudarja pediater Denis Baš.
Če ima dveletni otrok hudo drisko in v blatu precej krvi, je to tudi glede na navodila na spletni strani Pediatrične nujne medicinske pomoči (PNMP) stanje, ki šteje za nujno v pediatriji. A to še ne pomeni nujno, da takšen otrok na PNMP pride na vrsto za zdravniški pregled takoj. Minuli konec tedna je bil to samo eden od primerov, ko je otrok z mamo skoraj dve uri čakal pred Zdravstvenim domom Metelkova, kjer deluje dežurna ambulanta. Poleg njega so tam čakali številni otroci, ki so imeli visoko vročino, izpuščaje, poškodbe, nujno kontrolo krvi.
PNMP deluje v Zdravstvenem domu Metelkova in pokriva območje vse Ljubljane. Ambulanta je dežurna vsako noč med 19. in 7. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa tudi čez dan.
Kot smo izvedeli, so bili starši ogorčeni. Nekatere so v predhodnem telefonskem pogovoru naročili ob določeni uri, drugih ne, a je bilo na koncu vseeno, saj so vsi čakali. Marsikdo se je spraševal, zakaj dežurne ekipe ne okrepijo, če je obisk tako velik.
Na pregled pri zdravniku sicer starši in otroci čakajo pred vhodom v zdravstveni dom, kar naj bi zmanjšalo možnost prenosa morebitne okužbe s koronavirusom. “Pred vhodom ni sence, kar je ob poletni pripeki tudi za zdrave ljudi neprijetno, ni stolov ali klopi, ni vode, da bi se lahko odžejali,” nam je povedala mama, ki je tisti dan s svojim otrokom čakala na pregled.
ZD Ljubljana: Če bi prišli samo nujni primeri, čakanja ne bi bilo
V ZD Ljubljana so pojasnili, da je razlog za čakanje najpogosteje ta, da “večina otrok, ki pride na PNMP, ni življenjsko ogrožena”. “Žal zadnje čase opažamo, da v dežurno ambulanto PNMP hodijo sicer bolni otroci, ki pa bi lahko v domači oskrbi staršev počakali na svoje pediatre. Velikokrat se zgodi, da jih starši pripeljejo takoj, ko se pojavijo majhne težave, ki pa ne sodijo na urgenco,” so zapisali v pojasnilu.
PNMP je namreč namenjena pacientom, ki zdravniško pomoč potrebujejo takoj, saj bi bilo sicer ogroženo njihovo zdravje ali življenje. Bolne otroke zato triažirajo, kar pomeni, da jim glede na njihovo trenutno zdravstveno stanje določijo ustrezno stopnjo nujnosti. Življenjsko ogroženi so sprejeti takoj in ne čakajo, ostali pa počakajo glede na resnost stanja, so še pojasnili.
Čakanje dodatno podaljšujejo preventivni ukrepi proti širjenju koronavirusa: oblačenje in slačenje zaščitne opreme zdravnika za vsak pregled posebej, čiščenje, prezračevanje in razkuževanje ambulant, izolacijskih prostorov in vseh ostalih pripomočkov. V ZD Ljubljana pravijo, da gre za proces, ki je v PNMP “dovršen in seveda malce vpliva na čas čakanja, a, poudarjamo, ne v škodo otrok”.
O krepitvi dežurne ambulante ali odpiranju nove kljub temu ne razmišljajo, saj da je delo na PNMP prilagojeno glede na potrebe, kar pomeni, da pozimi dežura več ekip kot poleti. “Res pa je, da če bi nas obiskali samo tisti, ki nas resnično potrebujejo, bi bilo čakanja bistveno manj.” Na vprašanje, ali nameravajo urediti infrastrukturo pred zdravstvenim domom, da bo dolgotrajno čakanje lažje, pa odgovarjajo: “Kadar medicinske sestre na triaži prepoznajo potrebo po vodi, senci ali počitku na postelji, to pacientom tudi omogočijo.”
Baš: “Nihče ne pride brez razloga”
Predsednik Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Denis Baš, ki tudi sam dežura na PNMP na Metelkovi, se strinja, da vsi, ki pridejo tja po pomoč, ne potrebujejo nujne oskrbe. Kljub temu pa nihče ne pride brez razloga, četudi je razlog včasih (nesorazmerna) zaskrbljenost staršev.
Bi bil lahko razlog tudi to, da ljudje iščejo fizični stik v dežurni ambulanti, ker ga pri izbranih pediatrih zaradi covid režima pogosto ne dobijo? Baš pravi, da se večina pediatrov trudi pregledati svoje paciente, kadar je to potrebno. “Težava je v tem, da moraš otroka, ki ob ostalih simptomih kašlja in smrka, zaradi suma okužbe na koronavirus, izolirati od vseh ostalih, kar pomeni, da ga lahko pregledaš šele ob koncu izmene v izolirni sobi.” Zelo veliko je zato komuniciranja po telefonu in elektronski pošti. Sogovornik dodaja, da ga včasih že ob začetku izmene pričaka tudi več deset elektronskih sporočil pacientov.
Edina rešitev za učinkovito dežurno ambulanto je po njegovem mnenju dober triažni sistem, ki pa zahteva dovolj kadrov. Komunikacijski šumi se najpogosteje dogajajo, ko je osebje preobremenjeno. Ima pa tudi telemedicina svoje pasti. “Na PNMP je pogosto težko opraviti zanesljivo triažo po telefonu, saj so starši včasih preveč zaskrbljeni, po drugi strani pa včasih kličejo zaradi simptoma, ki pri njihovem otroku sploh ni najbolj zaskrbljujoč. Včasih kličejo zaradi izpuščaja, pa se potem izkaže, da otrok težko diha. Zato sestra tistih, ki pokličejo, običajno ne zavrne in jih napoti na pregled,” pravi Baš.
Tudi epidemija je na pacientih pustila veliko brazgotin, še opozarja pediater. “Ljudje so zdaj veliko bolj zaskrbljeni za svoje zdravje. V ambulanti sem nedavno imel otroka, ki je pred nekaj meseci prebolel covid-19 in starši so ob vsakem simptomu, ki se pojavi, še vedno precej bolj prestrašeni kot bi bili sicer.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!