ECB dviguje obrestne mere za pol odstotne točke

Gospodarstvo 21. Jul 202207:44 > 14:33
Delite:
Evropska unija
Foto: PROFIMEDIA

Evropska centralna banka prvič po juliju 2011 dviguje ključno obrestno mero. Junija je napovedala, da za 0,25 odstotne točke, a je zaradi krepitve inflacijskih pritiskov svet guvernerjev danes sklenil, da obrestne mere dvigne za pol odstotne točke. Letos naj bi sledil še vsaj en dvig, verjetno že na septembrskem zasedanju sveta. Centralna banka poskuša zajeziti inflacijo, obenem pa vrniti moč vse šibkejšemu evru.

Člani sveta Evropske centralne banke (ECB), tudi slovenski guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, so na današnji seji potrdili dvig ključnih obrestnih mer za 0,5 odstotne točke. Že septembra naj bi sledil nov dvig, po napovedi analitikov morda letos še kakšen.

Obrestna mera, ki jo ECB zaračunava komercialnim bankam za vloge, je tako od zdaj nič odstotkov (zdaj je –0,5 odstotka), obrestna mera, po kateri jim posoja denar, pa 0,75 odstotka (zdaj je 0,25 odstotka).

Višja obrestna mera pomeni podražitev posojil s spremenljivo obrestno mero. Nova posojila se zaradi pričakovanj poslovnih bank, da prihaja dvig, dražijo že pol leta. To je tudi razlog, zakaj je dvig obrestnih mer eden glavnih instrumentov centralnih bankirjev v boju proti inflaciji: pričakujejo namreč, da bo to zmanjšalo povpraševanje po posojilih oziroma njihovo dostopnost ter s tem tudi povpraševanje po izdelkih ter storitvah ter naložbe podjetij.

Rekordna inflacija in šibek evro, a tudi znaki ohlajanja

Evrska inflacija zadnje čase vsak mesec dosega rekordne vrednosti. Junija je bila 8,6-odstotna, kar je precej nad dvoodstotnim ciljem ECB, katere primarni cilj je cenovna stabilnost. Vojna v Ukrajini in posledične turbulence na trgu energentov še zvišujejo inflacijske pritiske, zato so osrednje monetarne institucije, tudi ECB, že znižale napoved rasti in zvišale napoved inflacije evrskemu območju. Evro pa je prejšnji teden po dveh desetletjih za določen čas padel pod pariteto z dolarjem. Trenutno za en evro dobite 1,02 dolarja.

A na drugi strani se kažejo znaki ohlajanja gospodarstva. Morebitna recesija bi zmanjšala možnosti za nove dvige in zaostrovanje denarne politike. Nekateri ekonomisti menijo, da so ukrepi ECB, ki je zadnja od velikih zahodnih centralnih bank, ki dviguje obrestne mere, prešibki in prepozni.

Predsednica ECB Christine Lagarde, ki je dolgo nasprotovala dvigu, je v preteklosti to utemeljevala z navedbami, da gre za “uvoženo” inflacijo – inflacijo namreč poganjajo podražitve energentov, ki jih Evropa uvaža. Zato je menila, da inflacije to ne bo ustavilo. Vprašanje je tudi, ali ni Evropa že v plačno-inflacijski spirali, ko rast cen spodbudi višanje plač, to pa ponovno vodi v rast cen. V takih razmerah je po zgodovinskih izkušnjah rast cen precej težje ustaviti.

Italija pod drobnogledom

Danes poleg dviga obrestnih mer finančni trgi pričakujejo več pojasnil, kako bo ECB po tem, ko je ta mesec končala z odkupi obveznic, manevrirala tveganje fragmentacije evrskih držav. V zadnjem desetletju je z odkupi obveznic namreč uravnavala strošek zadolževanja posameznih držav. V tem času se nam je zgodila pandemija, posamezne države so močno povečale javni dolg. To bi lahko pomenilo, da bi se strošek zadolževanja nekaterih držav, pogosto se omenja Italija, močno povečal. Italija je pod drobnogledom tudi zaradi aktualne politične krize in možnosti dokončnega odstopa premierja Maria Draghija.

Kot nam je junija pojasnil makroekonomist Mojmir Mrak, bo po koncu odkupov manevriranje povečanih razlik med zahtevanimi donosi držav članic eden ključnih problemov za ECB. “ECB bo nedvomno storila vse, da se ne bi ponovila situacija iz leta 2010, ko so zahtevani donosi na grške obveznice za več kot 10 odstotnih točk presegli donose na nemške obveznice, kar je Grčijo pripeljalo na rob bankrota,” je dejal.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar