Dolgotrajna oskrba: kako velik problem bo obljubljeni novi obvezni prispevek?

Slovenija 21. Jul 202206:41 > 09:56
Delite:
Luka Mesec
Foto: Borut Živulović/BOBO

Kljub opozorilom ministra za delo Luke Mesca zamik uveljavitve sistema dolgotrajne oskrbe najverjetneje ne ogroža izplačil iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost. Lahko pa bi težava nastala, ker je prejšnja vlada Evropski komisiji obljubila uvedbo novega obveznega prispevka.

Na današnji izredni seji bodo poslanke in poslanci obravnavali vladni predlog za zamik izvajanja sistema dolgotrajne oskrbe. Roke za začetek izvajanj prvih otipljivejših rešitev v zakonu bi vlada s 1. januarja 2023 prestavila na 1. januar 2024.

Neizvedljiv zakon

Veljavni zakon, ki ga je sprejela prejšnja koalicija, smo podrobneje predstavili decembra. Prinesel bi precejšnje znižanje oskrbnin v domovih za starejše, vendar ima tako velike pomanjkljivosti, da se z zamikom strinjajo tudi predstavniki oskrbovancev. “Pričakujemo pa, da bo vlada na vseh področjih hitro izvajala tiste konkretne izboljšave za starejše, ki niso zelo zapletene,” pravi na primer predsednica društva Srebrna nit Biserka Marolt Meden in poudarja, da so predloge takšnih izboljšav ministrstvu za delo že predstavili.

Predvsem so bili do zakona kritični direktorji domov in zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki ima po veljavnem zakonu v sistemu glavno vlogo. V ZZZS trdijo, da zaradi notranjih neskladij in pomanjkljivosti zakon dejansko ni izvedljiv, direktorji domov za starejše pa so opozarjali, da novega sistema ne bodo mogli izvajati zaradi primanjkljaja delavcev.

Težave zaradi zamika?

Vlada v času, ki ga bo dobila z zamikom uveljavitve, ne bo odpravljala samo tehničnih pomanjkljivosti. Minister za delo Luka Mesec je namreč obljubil, da bo do konca leta pripravil korenitejše spremembe sistema. Podrobnosti še niso znane, saj delovna skupina za zdaj šele “debatira o konceptu”, pove Mesec. Koalicijska pogodba obljublja samo, da bo sistem v prvi vrsti slonel na oskrbi na domu, solidarnosti pomoči med upokojenci ter v skupnost vpetih domovih za starejše.

Čeprav ima časovni zamik široko podporo, pa je Mesec sam opozoril na morebitno težavo. Pove, da je dala prejšnja vlada Evropski komisiji določene zaveze glede datumov uveljavitve sistema dolgotrajne oskrbe. Na primer datuma veljavnosti zakona in pravilnikov, ki bi jih bilo treba na podlagi zakona sprejeti do 30. junija letos. “To je zdaj pogoj za 200 milijonov evrov zakonskih sredstev,” pojasni.

Koliko denarja je ogroženega?

V načrtu za okrevanje in odpornost (NOO) Sloveniji za področje socialne varnosti in dolgotrajne oskrbe pripada 79 milijonov evrov nepovratnih sredstev. V zameno je Slovenija obljubila, da bo področje dolgotrajne oskrbe vendarle sistemsko uredila.

Za črpanje denarja mora Slovenija res izpolniti določene pogoje oziroma mejnike in cilje, vendar je sistem črpanja denarja nekoliko zapleten. Ko bo Evropska komisija ocenjevala, ali je država upravičena do izplačila, ne bo presojala po vsebinskih področjih, ampak bo preverila mejnike in cilje z najrazličnejših področij. Poleg tega časovni mejniki niso zavezujoči, ampak okvirni. Državi torej ni treba določenega ukrepa izvesti do datuma, ki ga je napovedala. Sistem črpanja namreč deluje tako, da Evropska komisija državi plača posamezen obrok plačila, če so izpolnjeni vsi mejniki, ki so vezani na ta obrok.

Črpanje nepovratnega denarja iz slovenskega načrta za okrevanje je razdeljeno na deset obrokov, ki so določeni v izvedbenem sklepu Sveta EU. Obroki so vredni od 57 do 243 milijonov evrov, vezani pa so na štiri do 34 mejnikov oziroma ciljev. Slovenija še ni zahtevala izplačila nobenega od obrokov.

Mejniki za ureditev področja dolgotrajne oskrbe so predstavljeni v spodnji tabeli.

Iz Meščevih besed je bilo razumeti, da sta zaradi zamika problematična mejnika, ki obljubljata veljavnost zakona in pravilnikov. Na vladnem uradu za okrevanje in odpornost (URSO) pa trdijo, da sta ta mejnika, ki sta med 27 pogoji za izplačilo drugega obroka v vrednosti 231 milijonov evrov, načeloma izpolnjena. Zakon je začel veljati že decembra lani, sprejeti so pa tudi skoraj vsi pravilniki. Vlada bo po naših informacijah zaradi izpolnitve pogoja sprejela tudi zadnji, deveti pravilnik.

Glede datuma začetka izvajanja sistema iz zakona Slovenija Evropski komisiji ni dala nobene zaveze. Tega datuma torej ni med mejniki v načrtu za okrevanje in odpornost.

Problem zaradi obljubljenega prispevka?

Rok za naslednji mejnik je torej šele konec leta 2025 in je eden od pogojev za črpanje desetega obroka iz NOO, ki je vreden 172 milijonov evrov. Prejšnja vlada se je namreč zavezala, da bo do konca 2025 sprejela zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Ta zaveza je zapisana tako v veljavnem zakonu kot v izvedbenem načrtu Evropskega sveta. Čeprav se zdi konec leta 2025 zelo daleč, lahko že zdaj sklepamo, da bo izpolnjevanje tega mejnika precejšen izziv.

Za enkrat še ni znano, kako namerava za financiranje dolgotrajne oskrbe poskrbeti aktualna vlada. Koalicijska pogodba napoveduje, da se bo dolgotrajna oskrba financirala iz proračuna. Finančna konstrukcija bo solidarna, pravična in vzdržna, temeljila pa bo na progresivni obdavčitvi premoženja in drugih proračunskih virih, so zapisale koalicijske stranke. Od podpisa koalicijske pogodbe naj bi sicer na ministrstvu za finance idejo davka na premoženje na koncu skrčili samo na nepremičnine.

Mesec nam je v torek povedal samo, da je absolutno nujno zagotoviti “sistemski vir” za financiranje dolgotrajne oskrbe. Podrobneje se še ni želel opredeliti.

Urad za okrevanje in odpornost je konec junija že stopil v stik z Evropsko komisijo glede dolgotrajne oskrbe. Dogovorili so se, da bo slovenska vlada Komisiji najprej posredovala stališča do veljavnega zakona, konec avgusta ali v začetku decembra pa ji bo predstavila celovito ureditev sistema dolgotrajne oskrbe. Ta ureditev bo skladna z načrtom za okrevanje in odpornost, so dodali v uradu.

Mogoče je tudi, da bi vlada spoštovala tako svojo koalicijsko pogodbo kot zavezo Evropski komisiji. Obstoječa prispevka za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo namreč delavci in delodajalci plačujejo v državni proračun.

Klemen Boštjančič, minister za finance
Foto : Borut Živulović/BOBO

Vedno se je zataknilo pri finančnem ministru

Financiranje je bilo ves čas največja težava pri urejanju sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Najverjetneje je prav zato državni zbor zakon sprejel šele lani, po skoraj dveh desetletjih prizadevanj različnih vlad. Poskusi, ki so doslej prišli najdlje, so se ustavili, ker se finančni ministri oziroma ministrice niso strinjali z uvajanjem novega prispevka. Ali se je pod vodstvom sedanjega ministra Klemena Boštjančiča stališče finančnega ministrstva spremenilo, ni znano.

Prejšnji minister za zdravje Janez Poklukar je težavo rešil tako, da je v zakonu o dolgotrajni oskrbi prispevek samo napovedal. Do konca leta 2025 naj bi manjkajoča sredstva zagotovil državni proračun. Finančna konstrukcija veljavnega zakona je predstavljena v spodnji grafiki.

Dolgotrajna oskrba financiranje
Foto : Ministrstvo za zdravje

Sedanja vlada je sicer napovedala, da bo področje dolgotrajne oskrbe najprej prenesla z ministrstva za zdravje na ministrstvo za delo, nato pa na ministrstvo za solidarno prihodnost, ki pa zaradi referendumske blokade še ne more nastati.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.