Energetika Ljubljana bo kljub eni najvišjih cen toplote v državi letos poslovala s 3,5-milijonsko izgubo. Podjetje danes energijo proizvaja iz premoga in v manjši meri biomase, zdaj pa želi premog nadomestiti s plinom in povečati delež biomase. Prihodnje leto bo končana gradnja nove plinsko-parne enote, pravkar pa so objavili tudi razpis za idejne rešitve za novo kotlovnico na biomaso.
Energetika Ljubljana je s tem mesecem znatno povišala cene daljinske toplote. Povprečna maloprodajna cena toplote je v decembru za 17,9 odstotka višja kot v novembru.
Prebivalci Ljubljane trenutno plačujejo tretjo najvišjo ceno za toploto (za Mariborom in Jesenicami, ki ju bremenita naraščajoči stroški zemeljskega plina). V primerjavi z lanskim letom se je povprečna maloprodajna cena toplote dvignila za 48,5 odstotka.
Medtem cen zemeljskega plina in elektrike Energetika za zdaj ni dvignila.
Kljub podražitvam daljinske toplote pa bo ljubljansko občinsko podjetje letos poslovalo s 3,5 milijona evrov izgube, ki jo bo konec leta skladno z določili zakonodaje moral pokriti njen lastnik, Javni holding Ljubljana.
Namesto premoga plin in biomasa
Razlog za dvige cen je verjetno v podražitvah energenta: proizvajalce energije iz premoga bremenijo predvsem rastoče cene emisijskih kuponov.
Energetika Ljubljana namreč za proizvodnjo daljinske toplote v dveh kotlih uporablja premog, ki ga uvaža iz Indonezije, v tretjem kotlu pa kurijo premog in lesno biomaso (sekance). Skupaj okrog petino toplote proizvedejo iz lesne biomase.
A ravnokar končujejo z gradnjo nove plinsko-parne enote, s katero naj bi po napovedih podjetja iz Ljubljane prihodnje leto umaknili večino premoga, saj bo nadomestila prva dva premogovna kotla. Tretji kotel na premog in biomaso pa ostaja. Poraba premoga naj bi se zmanjšala za 70 odstotkov.
Nova kotlovnica na biomaso za 90 milijonov evrov
Zdaj pa je podjetje objavilo razpis za iskanje idejne rešitve za izgradnjo kotlovnice na biomaso, s katerim želijo delež proizvodnje iz biomase podvojiti.
V Energetiki Ljubljana v prihodnjih petih letih načrtujejo za skupaj 267,3 milijona evrov naložb. Sama zamenjava dveh premogovnih kotlov z biomasno kotlovnico naj bi stala 90 milijonov evrov.
Podrobnosti še niso znane, saj so šele v fazi priprave podlag za ta projekt. Tudi viri financiranja še niso znani, v podjetju pa poudarjajo, da “je ključ zelenega prehoda v financiranju zelenih projektov.”
Biomasa trenutno daleč najbolj ugodna
“Primarni strateški cilj družbe Energetika Ljubljana je razogljičenje proizvodnih virov s postopno zamenjavo premoga z okoljsko sprejemljivejšim zemeljskim plinom, lesno biomaso in energetsko izrabo goriva iz mešanih komunalnih odpadkov, ki nastane v okviru delovanja RCERO Ljubljana,” pravijo.
Omenimo še, da biomaso kot prevladujoč energent pri proizvodnji toplote uporablja Celje, kjer so v letu in pol zabeležili najmanjši, le 4,5-odstotni dvig cene toplote. Ta zdaj stane 88 evrov na megavatno uro, medtem ko je v Ljubljani cena 127 evrov na megavatno uro.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!