Menu Item
Med člani in simpatizerji SD je mogoče slišati vrsto očitkov, da stranka ne najde socialdemokratske identitete, da je vse manj prepoznavna, da centrala ne sliši terena, da so vodilnim pomembni le lastni položaji ... Prav tako niso osamljena razmišljanja, da se podpora Socialnim demokratom, dokler bo na njihovem čelu Tanja Fajon, ne bo dvignila in da je torej potrebna zamenjava. Toda predsednica SD je optimistična in o odstopu, kot pravi, ne razmišlja. V pogovoru za N1 ob današnjem srečanju Socialnih demokratov v ljubljanskem Mostecu, na katerem bodo obeležili 30-letnico združitve socialdemokratskih in socialističnih strank, poudarja, da bodo ljudje stranki zaupali, če bo dokazala svojo zrelost, trdo delala in stala skupaj.
Kaj boste sporočili članom stranke v nagovoru na srečanju v ljubljanskem Mostecu?
Praznovanje 30-letnice združitve socialdemokratskih in socialističnih strank je lep dogodek. V uvodu nameravam spomniti na korenine stranke. Želim si predvsem, da bomo na srečanju v Mostecu pokazali, da smo stranka z dolgo tradicijo in da znamo premagati tudi težka obdobja. To smo že večkrat dokazali, zato smo še vedno na političnem prizorišču in smo pomemben koalicijski partner. Moje sporočilo bo torej pozitivno.
Vendar pa bo srečanje potekalo tudi v luči nedavne ostre kritike delovanja stranke in vašega vodenja, ki jo je v intervjuju v Delu izrekel vodja poslanske skupine SD Jani Prednik. Vas je ta javna kritika presenetila? Na kaj ste najprej pomislili, ko ste jo prebrali?
Seveda sem se najprej vprašala, kakšna je moja odgovornost. Zagotovo je odgovornost predsednice stranke največja, toda v SD imamo na neki način kolektivno vodstvo, ki ga poleg mene sestavljajo štirje podpredsedniki, predsednik konference, generalni sekretar in vodja poslanske skupine. Za delovanje stranke smo, kot smo se v zadnjih dneh že iskreno pogovorili, odgovorni vsi skupaj. Sama sicer menim, da se v stranki premalokrat na glas pohvalimo. Tako poslanske skupine kot ministrske ekipe iz vrst SD ne bremeni nobena problematična zgodba, oboji dosegamo dobre rezultate. Mogoče pa je včasih problem komunikacija znotraj stranke, premajhna enotnost in pomanjkanje medsebojnega zaupanja. Čez nekaj dni bo prva obletnica vlade in na ponedeljkovi seji predsedstva stranke bomo vsebinsko pogledali, kaj iz koalicijske pogodbe smo doslej uresničili in s čim smo lahko zadovoljni. Nastavili pa si bomo tudi ogledalo in povedali, katere kritike so upravičene in kaj želimo izboljšati.
Številni očitki poslanca Prednika nedvomno držijo, na primer o krizi identitete socialne demokracije, da je stranka izgubila progresivni naboj, da stagnira …
S temi ocenami se ne strinjam. Na marsikaterem področju smo dosegli dobre rezultate. Ministrstvoma za gospodarstvo in za kohezijo, ki ju vodita naša ministra, je uspelo v letu dni zagotoviti velike finančne spodbude za pomoč prizadetemu gospodarstvu in gospodinjstvom. Na področju pravosodja nam je uspelo sprejeti zakonsko podlago za odpravo kazni, ki so bile izdane v času covidnih ukrepov, uredili smo tudi zakon o žvižgačih. Na področju zunanje politike Slovenijo uspešno odpiramo svetu in jo postavljamo nazaj na svetovni zemljevid. Vse to so naše zgodbe o uspehu. Res smo manjša vladna stranka, a verjamem, da bomo z nadaljevanjem dosedanjega dela pridobili zaupanje ljudi. Marsikdo mi reče, da Socialni demokrati imamo potencial, da imamo razvejano terensko mrežo in da znamo delati. Očitno pa ne znamo vseh dobrih zgodb tudi skomunicirati in smo velikokrat sami sebi največji izziv. V mislih mi odzvanjajo besede žal že pokojnega gospoda Mirana Potrča o tem, kaj je socialna demokracija, kaj je tovarištvo, zaupanje, sodelovanje … Miran Potrč je kot politik drugega kova s svojo modrostjo in preudarnostjo znal konflikte reševati s pogovorom.
Ampak politikov kova Mirana Potrča vam v zadnjem času v stranki očitno primanjkuje. Prav tako ni osamljena ocena, da stranka izgublja intelektualni potencial.
O tem sama pri sebi veliko razmišljam, saj imam privilegij in priložnost, da se lahko pogovarjam s svetovnimi voditelji. Marsikaj se iz teh pogovorov naučim, tudi o tem, kako podobne izzive naslavljajo drugod, slišim zgodbe o uspehih in težavah v drugih državah. Zdi se mi, da v slovenski politiki nasploh manjka ljudi z iskreno vizijo, da bi ustvarjali državo za ljudi in bi tako izboljšali njihovo življenje. Mogoče je ta vizija v SD celo bolj navzoča kot v drugih strankah pri nas.
Izjemno veliko nemira in nezaupanja so med ljudi po mojem prepričanju vnesla tudi družbena omrežja. Namesto da bi politiki resnično naslavljali izzive in reševali probleme, smo nenehno v defenzivi in se branimo pred nizkimi udarci, ki jih kreirajo tudi populistične in všečne zgodbe v medijih. Marsikdaj konflikti v resnici niso tako veliki, kot jih prikazujejo mediji – med nama z Janijem Prednikom pravzaprav ni nobenega konflikta.
V SD nenehno napovedujete vsebinsko prenovo. Programi in konference stranke se vrstijo, da bi se programska prenova odrazila v delovanju stranke, pa nekako ni zaznati.
Tukaj bom kritična in bom vrnila žogico. Ker se svet tako naglo spreminja, kot se ni še nikoli doslej, se mora stranka nenehno prilagajati novim izzivom, v nasprotnem primeru bo zamrla. Ves čas moramo torej prilagajati svoja programska izhodišča in tudi teme, ki jih naslavljamo v javnosti. Eno je, katere točke so zapisane v programu, drugo pa je pragmatizem. Dovolj dolgo sem že v politiki, da razumem, da moramo na mizo dajati rešitve, ki so pragmatične in jih je mogoče uresničiti. Ob vsem razcvetu, ki smo ga doživeli kot država, pa se je v Sloveniji nabralo ogromno anomalij, mnogo stvari smo pometli pod preprogo. Ko želimo danes bolj korenito spremeniti javne storitve, sistem dolgotrajne, pokojninske, zdravstvene in stanovanjske oskrbe, naletimo na strah ljudi. Te velike spremembe terjajo širok družbeni konsenz in iskrenost politike, saj ta v javnosti ne uživa tolikšnega zaupanja, da bi velike spremembe z lahkoto uvedla.
Na kritike Janija Prednika ste se odzvali z besedami, da ni izbral pravega načina in časa. Kdaj pa bi bil pravi čas za kritiko?
Kot koalicijska stranka imamo na mizi vrsto izzivov. Pokazati moramo odgovornost in jih uresničevati. Dokazati moramo svojo zrelost, trdo delati in stati skupaj. Samo na tak način nam bodo ljudje lahko zaupali. Zdaj nismo v času kongresov, nismo v času volitev, zdaj je trenutek, ko lahko zares dokažemo svoj potencial. V stranki smo ustanovili strokovne svete in smo spet v kondiciji, da lahko vsebinsko naslavljamo vse reforme in se nanje tudi odzivamo. Mogoče pred nekaj meseci stranka ni bila v takšni kondiciji, danes pa si upam samozavestno trditi, da znotraj SD delujejo vse strukture.
Mnogi na terenu tega optimizma z vami ne delijo, temveč centralo stranke ostro kritizirajo. Slišati je mogoče celo, da vam teren razpada.
Prav nasprotno. Iz tedna v teden imamo več članov, narašča tudi članstvo v strankinem podmladku Mladi forum, kar me zelo veseli. V Mladem forumu se krepi naboj socialdemokracije med mladimi. Zelo sem tudi vesela, da smo vzpostavili Inštitut 1. maj, ki bo združeval akademsko in civilno javnost in na tak način kreiral stičišče idej progresivne zgodbe. To so tiste nove vizije in ideje, ki jih krepimo. Ogromno ljudi smo že pritegnili nazaj, moja želja pa je, da privabimo nazaj vse, ki so se v zadnjih letih oddaljili od stranke. Ljudem na široko odpiramo vrata, da postanejo del skupne zgodbe graditve socialdemokracije v Sloveniji. Čas za socialno demokracijo nikoli ne bo minil. Če kdaj, si danes ljudje želijo socialne pravičnosti. Pometli smo z nevarnim avtoritarnim režimom in danes živimo v bistveno boljšem ozračju, za katero je značilen dialog s civilno družbo. Ne spomnim se, kdaj je kakšen voditelj zdajšnje opozicije sedel skupaj z iniciativo Glas ljudstva, sama sem z njihovimi predstavniki imela sestanek prejšnji teden.
Socialni demokrati ste deležni tudi očitkov, da ste si ministrska mesta izbrali po meri konkretnih predstavnikov stranke. Da se torej niste odločili za resorje, kjer bi lahko pokazali socialdemokratsko usmerjenost in je vodenje teh ministrstev prevzela Levica. Vam je kaj žal, da niste izbrali drugih resorjev?
Vedno lahko za nazaj razmišljamo, kaj bi bilo drugače, če bi prevzeli vodenje drugih resorjev, ampak v takratni situaciji smo si izpogajali največ, kar je bilo mogoče. Ne bi rekla, da smo si resorje izbrali po meri konkretnih ljudi, saj smo se soočali tudi z izzivi, kako najti prave ljudi za konkretna ministrstva. Toda gledam v prihodnost in ocenjujem, da imamo zelo dobro ministrsko ekipo.
Vendar pa SD z resorji, ki jih vodi, ni nosilka prizadevanj za izboljšanje položaja delavcev, upokojencev, za vzpostavitev dolgotrajne oskrbe …, kar naj bi bilo v ospredju zavzemanj socialnih demokratov.
Vsaka stranka bo morala pokazati rezultate, prav tako vsak minister. V ekipah, ki se ukvarjajo z zdravstvom in s stanovanjsko problematiko, imamo svoje ljudi, ki skušajo prispevati k izpeljavi reform. Res pa je, da so nosilci ključnih reform, ki so na mizi, ministri drugih dveh koalicijskih partneric. Kot sem že omenila, pa smo mi uspešni na področju gospodarstva, kohezije, pravosodja in zunanje politike.
V stranki je mogoče slišati tudi očitek, da se ob obilici nalog na zunanjem ministrstvu in s tem povezanimi potmi v tujino s stranko premalo ukvarjate.
Ta očitek je najlažje izreči, saj se z njim prelaga odgovornost. Tisti, ki me poznajo, vedo, da vlagam v stranko ves svoj čas in energijo. Tudi če sem na poti, mi digitalna tehnologija omogoča, da sem povezana z njo. Zadeve imam pod kontrolo bistveno bolj, kot bi se komurkoli lahko zdelo.
Zdi se, da v stranki širše podpore ne uživate, da pa tudi ni soglasja o tem, kdo bi lahko bil alternativa. Očitno obstaja več lobijev, vsak od njih pa na čelu SD vidi drugo osebo: nekateri Dominiko Švarc Pipan, drugi Matjaža Hana, tretji Janija Prednika, nekateri omenjajo nekdanjega generalnega sekretarja stranke Dejana Levaniča …
Da smo stranka, v kateri je ves čas prisoten nemir in je vedno dinamično, me že zabava. Prepričana sem, da znotraj stranke uživam zelo trdno zaupanje, kar je potrdil tudi rezultat na lanskem volilnem kongresu.
Takrat ste bili edina kandidatka za vodenje stranke …
Tudi to nekaj pove. Da sem bila edina kandidatka, sicer ni bila moja izbira. Treba pa se je zavedati, da je vodenje politične stranke v današnjem času zelo velik zalogaj.
Ali kaj razmišljate, da bi odstopili z mesta predsednice SD?
Niti približno. Zdaj ni čas za spremembe, zdaj je čas, da delamo in da pokažemo rezultate.
Tudi na vašega predhodnika na čelu stranke Dejana Židana so nenehno letele kritike, a se kar nekaj časa ni zgodilo nič. Nato pa je precej nepričakovano prišlo do njegovega odstopa in vašega začasnega prevzema vodenja stranke. Se to lahko zgodi tudi sedaj?
Vsi smo minljivi, vsi smo ranljivi in vsi smo ljudje. V stranki bomo skupaj sprejemali odločitve. Če bom v nekem obdobju presodila, da SD potrebuje spremembo, se bomo pogovorili. Zdaj pa si stranka zasluži enotnost in odgovorno delo. Gotovo pa nisem človek, ki bi se oklepal kateregakoli položaja. Z dosedanjim delom sem tudi dokazala, da sem iskrena.
Premier Golob je v četrtek dejal, da so lahko snemalci pri snemanju začetka seje vlade videli, kako dobro je vzdušje po prvem letu mandata. Je tako dobro vzdušje samo, ko so v vladni sejni sobi televizijske kamere?
Na sejah koalicije in vlade prevladuje prijetno vzdušje, nikoli ni napeto. Vsi se zavedamo, kakšni so naši cilji in jih skušamo doseči. Med nami je morda bistveno boljše sodelovanje, kot se zdi od zunaj. Seveda imamo tudi resne, dolge in naporne debate, pojavljajo se različna mnenja, a smo se v zadnjem letu marsičesa naučili, bolje se poznamo, vzpostavili smo tudi več medsebojnega zaupanja. Znamo pa si povedati tudi stvari, ki komu niso všeč.
Kaj pa ste vi premierju Golobu povedali takšnega, da mu ni bilo všeč?
Ena zadnjih takšnih stvari je bila, da se preveč komunicira v javnosti. Moje vodilo je “manj je več”. Zavzemam se torej, da ne dajemo prevelikih obljub, temveč stvari javno povemo, ko dosežemo rezultate. Seveda je treba ljudem pojasniti pot, po kateri stopamo, in jih vključiti v razpravo, niso pa potrebne na vse smeri raztreščene komunikacije.
So bili posveti o reformah, ki so se jih v začetku letošnjega leta udeleževali vodilni z ministrstev in koalicijski poslanci, sploh potrebni? Prvega na temo zdravstva ste zahtevali prav Socialni demokrati.
Za nazaj je vedno lahko biti pameten, a v tistem trenutku smo presodili, da so takšni posveti potrebni in se iz tega tudi nekaj naučil. Verjamem, da se bodo koalicijski posveti odvijali tudi v prihodnje, v kakšni obliki bodo potekali, pa je drugo vprašanje. Ključno je – in to je bil na začetku tudi naš izziv – da ima vlada stik s parlamentom. Veliko je bilo izrednih zakonov, pritiska na poslanke in poslance, komunikacija med vlado in parlamentom je bila šibka. Po letu dni delujemo bistveno bolj samozavestno.
Vendar pa mnogi v SD menijo, da vaša stranka znotraj koalicije nima dovolj velike teže.
Sama nimam več občutka, da smo v koaliciji manjša stranka. Kar rečemo ministri iz vrst SD, je enakovredno temu, kar rečejo ministri drugih strank. Če smo pred letom dni v razpravah lahko čutili, da je ena stranka manjša, druga pa večja, danes tega ne čutim več.
Poslanec Prednik je v omenjenem intervjuju dejal, da socialni demokrati nimate nasprotnikov le v opoziciji, temveč tudi v najmočnejši koalicijski stranki, kjer da vas “pridno osirajo in krivijo za takšne in drugačne zadeve”. Delite to mnenje? Kdo iz Gibanja Svoboda vas “osira”?
Verjetno bi v največji koalicijski stranki in tudi v tretji vladni partnerici enako rekli za druge stranke. Prihaja pač do različnih mnenj in tudi do trenj v ozadju. Zagotovo se politiki tudi radi “osiramo”, ko nam kaj ni pogodu. Toda ne gre za večje težave, ki jih ne bi znali premagati. Ne nazadnje ima naša poslanska skupina, čeprav je res manjša in nosi precejšnje breme, vse mehanizme, da lahko v državnem zboru enakovredno komunicira. In mislim, da ji na marsikaterem področju to uspeva.
V SD je bilo v preteklih mesecih kar precej nezadovoljstva, češ da stranka ni pripuščena h kadrovanju na vodilna mesta v državnih podjetjih. So se ambicije SD po tem kadrovanju kaj umirile?
Vprašajmo se drugače: Ali smo v SD res želeli vztrajati pri politiki kadrovanja, po kateri smo bili poznani pred mojim prihodom na čelo stranke? Delovanje državnih podjetij mora biti transparentno in profesionalno. Da bo takšno, imamo tudi mi veliko odgovornost. Vsak, ki bo kadroval politično in na čelo državnih podjetij ne bo postavil profesionalnih kadrov, bo moral odgovarjati. SD torej ne sili s kadrovanjem po politični pripadnosti in po strankarski izkaznici.
Ocenjujete, da tako kadruje Gibanje Svoboda?
S prstom nisem pokazala na nobeno stranko in na nobeno kadrovsko odločitev. Govorim o usmeritvi Socialnih demokratov.
V koalicijskih vrstah se spet pojavljajo namigi, da naj bi prišlo do rekonstrukcije vlade. Se bo to res zgodilo?
Na sestankih, ki sem jim prisostvovala, o tem nismo nikoli govorili in tudi predsednik vlade te teme ni nikoli odprl. Še več. Ko sem ga vprašala, ali res razmišlja o rekonstrukciji vlade, je odgovoril, da ne. Ne vem, od kod prihajajo ti namigi.
Ste na srečanje v Mostecu povabili tudi bivše predsednike stranke?
Seveda. Vabljenih je veliko članov in simpatizerjev, bivši vodje in staroste stranke. Pričakujem res lepo druženje in rdeče obarvan Mostec. Priložnost bo, da pokažemo, da znamo tudi tedaj, ko je na poti kakšna ovira, tovariško stopiti skupaj.
Ste povabili tudi nekdanjega dolgoletnega predsednika SD Boruta Pahorja?
Verjamem, da je, tako kot vsi bivši predsedniki stranke, dobil povabilo.
Stranka ima, kot radi poudarjate, široko odprta vrata za nove člane, hkrati pa Socialni demokrati ne želite, da članstvo odmrzne vaš bivši predsednik Borut Pahor. Česa se bojite?
Ta informacija ne drži. Borut Pahor me je konec lanskega leta poklical in dejal, da naj bi bilo njegovo članstvo vsaj še eno leto zamrznjeno. Sama sem se s tem strinjala. Borut Pahor je torej vedno dobrodošel, ta hip pa nima velike želje, da bi se aktivno vključeval v politiko.
Ampak vsaj del stranke mu je dal jasno vedeti, da si ga v SD ne želi. Po njegovi novembrski izjavi, da naj bi se po odhodu iz predsedniške palače z vodstvom Socialnih demokratov pogovoril o ponovni aktivaciji članstva, je v stranki močno završalo, na družbenih omrežjih so se vrstili zapisi nasprotovanja.
Mnenja znotraj stranke so različna. Obstaja veliko zamer iz preteklosti, marsikateri član pravi, da ne želi, da se Borut Pahor vrne. Če bi si sam želel ponovne aktivacije, bi se morali usesti in pogovoriti.
Pričakujete, da se bo srečanja v Mostecu udeležil prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan?
Ja, gospod Kučan je napovedal svoj prihod.
Kot pravite, ste optimistični, da bo Slovenija uspela s kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov. Ali ji lahko vendarle škodijo navedbe prvaka SDS in nekdanjega premierja Janeza Janše, da je bila kandidatura Slovenije vložena na predlog oziroma prošnjo evropskih in ameriških zaveznikov, ter njegovo izpostavljanje, da zaradi proruske usmerjenosti vladajočih in nagibanja v neokomunistično smer naša država ne uživa več zaupanja zaveznikov?
Takšne brce gospoda Janeza Janše se mi zdijo že smešne. Z idejami, ki se pletejo v njegovi glavi, verjetno sam najteže živi. Ne verjamem, da bi nam njegove navedbe škodovale. Zelo ponosna sem na vsa prizadevanja slovenske diplomacije in vladajoče politike v zadnjem letu. Naredili smo čudeže. V letu dni smo po svetu vzpostaviti ogromno stikov, Slovenijo smo vrnili na globalni zemljevid. To pa je v sedanjem času, ko se svet naglo spreminja, izjemno pomembno. Samozavestno smo predstavljali Slovenijo kot državo, ki bo znala poslušati vse partnerje, ki ji bo mar, kaj se dogaja bodisi na afriški celini bodisi v jugovzhodni Aziji ali v Latinski Ameriki.
Seveda me je Janševa izjava razjezila, saj je šlo za klofuto vsem, ki so se v procesu kandidature trudili, pa tudi za klofuto interesom države. Politika, ki lahko daje takšne izjave, preprosto ne razumem. S tistim, ki želi škoditi svoji državi in svojim ljudem, je nekaj zelo narobe.
S svojimi izjavami pa vam je dal priložnost, da v primeru neuspešne kandidature s prstom pokažete nanj …
Če nam ne bo uspelo, se bo to zgodilo zaradi geopolitične situacije. Slovenija 20 oziroma 30 let zunaj Evrope ni veliko naredila za svojo prepoznavnost. Zelo zaskrbljujoče je, da se nas na drugih celinah spominjajo iz časov, ko smo bili del druge države. Če ne bomo uspeli, torej to ne bo niti moja krivda niti krivda vlade, saj smo naredili izjemno delo. In ne bom s prstom kazala na Janeza Janšo, temveč bom zelo razočarana, če nam bo zmanjkalo nekaj glasov.
Boste v primeru neuspeha ostali na čelu zunanjega ministrstva?
Vsekakor.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje