Stranka Gibanje Svoboda je na današnji konvenciji predstavila svoj program in kandidate za državnozborske volitve. Na dan so prišla tudi nekatera imena, ki jih v Gibanju Svoboda v primeru zmage vidijo na ministrskih mestih. Tako bi lahko zdravstveni resor vodil Danijel Bešič Loredan, na čelu zunanjega ministrstva nekateri vidijo Marto Kos ... Častni gost na prireditvi je bil ljubljanski župan Zoran Janković, ki je podprl stranko Roberta Goloba.
Na današnji konvenciji je stranka Gibanje Svoboda predstavila svoj program in kandidate za aprilske državnozborske volitve. Prvak stranke Robert Golob je po dogodku dejal, da bo 24. aprila referendum o demokraciji v Sloveniji, zato je prepričan, da bo udeležba na državnozborskih volitvah zelo visoka. Po njegovi oceni je Gibanje Svoboda predstavnik tihe večine, ki sicer ne gre na volitve. Tokrat pa po Golobovih besedah mora iti in ne sme prepustiti svoje usode drugim.
Golob se, kot je dejal, ne obremenjuje s tem, koliko poslancev bo na volitvah dobila njegova stranka, si pa želi, da bi sestavili vlado, ki bi imela v parlamentu 60 poslanskih glasov. Ob tem je napovedal, da stranka Gibanje Svoboda ne bo čakala na oblikovanje vlade, temveč bo takoj po oblikovanju parlamenta podprla zakone, ki jih je pripravila civilna družba in s katerimi bi Sloveniji vrnili demokracijo. Šele nato naj bi sledila koalicijska pogajanja in oblikovanje vlade. “Ne bomo jim dali še šest mesecev, da uničujejo državo,” je napovedal Golob.
V govoru na konvenciji je prvak Gibanja Svoboda izpostavil, da se je v Sloveniji v petek odvila stota ponovitev protestov. Civilna družba se je po njegovih besedah prva uprla in rekla: dovolj je politike, ki svoj strah pred lastnim ljudstvom skriva za besedami prezira. “Vedno v zgodovini, ko je diktatura prešla točko, na kateri je začela jemati ljudem dostojanstvo, so se ljudje uprli. Človeštvo si nikoli v zgodovini ni pustilo vzeti dostojanstva,” je poudaril prvak Gibanja Svoboda. In dodal: “Izborili si bomo svobodo.”
Samo z doslednim in vztrajnim vlaganjem v zeleno in digitalno bomo dvignili produktivnost, nikoli ne bomo solidarna družba, če ne bomo dvignili produktivnosti, je dejal Golob.
Napovedal je, da bo v središču njihove pozornosti zdravstvo, saj da je sistem v krizi razpadel, korupcija in zlorabe pa da so dosegle neslutene razsežnosti. “Reforma bo korenita in celovita,” je poudaril.
In še: Sodelovali bomo s civilno družbo in podprli sistemske zakone, da se v Slovenijo vrnejo vladavina prava, demokracija in svoboda medijev – “čas je za svobodo”.
Na prireditvi je pel Magnifico. Prišel je, kot je dejal, ker ga moti žica na meji in ker je Golob napovedal, da bo to umaknil. Magnifico želi, da bo odstranitvi žice namenjena “prva Golobova lopata”. “Gospod Golob, pojdite in zmagajte,” je dejal pevec.
Gibanje Svoboda je podprl tudi častni gost na konvenciji, ljubljanski župan Zoran Janković. Poudaril je, da je bila Ljubljana in da bo Ljubljana svobodno mesto ter da Slovenija potrebuje Gibanje Svoboda in Goloba. “Moj glas imate,” je povedal zbranim. Golob je po konvenciji dejal, da so v stranki veseli vsake podpore in da so zadovoljni, ker jo je Jankovič izrekel javno. Poudaril je, da vseskozi govorijo, da nimajo stricev iz ozadja, zato pričakujejo, da bodo vsi, ki jih podpirajo, to storili javno.
Med tistimi, ki so na na današnji konvenciji predstavljali program Gibanja Svoboda, je bila tudi Marta Kos, nekdanja veleposlanica. Predstavila je zunanjepolitični del programa. Dejala je, da zadnji dve leti nista prispevali h kredibilnosti Slovenije v svetu, zato bo naloga zunanje politike v prihodnje, da naši državi povrne ugled. “Sloveniji želimo vrniti mesto med najbolj povezanimi in konstruktivnimi članicami EU.” Diplomacija je po besedah Marte Kos spretnost, ki naredi državo majhno ali veliko, ne glede na njeno velikost ali število prebivalcev. Bivša veleposlanica sicer ne kandidira za poslanko, če bo vodenje zunanjega resorja pripadlo Golobovi stranki, pa jo naši sogovorniki vidijo na mestu zunanje ministrice.
Da se vidi na čelu ministrstva za zdravje, pa je danes potrdil zdravnik Danijel Bešič Loredan. Kot je razkril, se s prvakom Gibanja Svoboda o tej možnosti pogovarjata, do njene uresničitve pa da bi prišlo v primeru, če bo Golob postal premier in če bodo v koalicijskih pogajanjih dosegli, kar so v stranki zapisali.
“V politiki sem pred leti že bil, potem pa sem rekel, da ne pridem nikdar več. Vendar je stanje v zdravstvu tako slabo, da ni druge poti, če želimo kaj spremeniti, kot da gremo v politiko,” je odločitev za vrnitev na politično prizorišče pojasnil Bešič Loredan.
Kot prve spremembe je napovedal sprejem interventnega zakona v zdravstvu, ki bo določil post-covidno strategijo, razbremenitev primarne ravni zdravstva in skrajšanje čakalnih dob na vseh nivojih. V naslednjih dveh letih pa naj bi uveljavili nov krovni zakon o zdravstvenem sistemu v Sloveniji.
Eden najpogosteje izrečenih očitkov na račun stranke Gibanje Svoboda, ki je konec januarja nastala iz stranke Z.Dej in je na njeno čelo stopil Robert Golob, je v preteklih tednih bil, da nima programa oziroma da ni znano, za kaj se sploh zavzema. Po današnji predstavitvi programa v Gibanju Svoboda pričakujejo, da bodo ti očitki utihnili.
“Pri našem programu si bomo dovolili posebnost: imel bo dve dimenziji. Sporočal bo, kakšno Slovenijo si želimo v letu 2030, kaj je torej naša vizija. Hkrati bomo predstavili ukrepe, ki jih moramo začeti izvajati takoj. Zato bomo imeli prvi program, ki bo daljši in strokovne narave, ter drugi program, ki bo izrazito volilni,” je ob zadnji seji sveta stranke napovedal Golob. Po njegovi oceni je “prav ta dvotirnost” v sedanjih kriznih časih ključna. “Ne pomaga, da sanjamo o tem, kaj bi imeli čez deset let, če ne znamo definirati prvega koraka,” je dejal in dodal, da bodo program vseskozi prilagajali aktualnim razmeram.
Zakon o RTVS in odstranitev ograje na meji
Gibanje Svoboda v volilnem programu izpostavlja želijo, da predsednik republike prevzame imenovanje sodnikov. “S spremembo Zakona o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike bomo predsedniku podelili tudi možnost ustavnega veta.” Napovedujejo, da bodo zakonodajo spremenili tako, da “pravnomočno obsojeni za naklepna in zavržena kazniva dejanja ne smejo kandidirati za javne funkcije. V primeru hujših kaznivih dejanj bi odpravili procesno imuniteto poslancev. Uvedli bomo tudi možnost odpoklica župana.” Referendumsko pravico naj bi razširili, zagovarjajo proporcionalni politični sistem s preferenčnim glasom in uvedbo e-volitev.
Med osrednjimi poudarki programa v Gibanju Svoboda navajajo zeleno gospodarstvo, ki bo močno vpeto v mednarodne tokove in bo omogočalo povečevanje dodane vrednosti izvoza, s tem pa več delovnih mest, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost.
Prihodki iz tega naslova bodo po njihovih navedbah temelj za vzpostavitev moderne socialne države s hitro dostopnimi in visoko kvalitetnimi javnimi službami. “To bo zagotovilo svobodno in odprto družbo, ki bo visoko participatorna in zato odprta za uvajanje za državljane koristnih in pomembnih sprememb,” napovedujejo v Gibanju Svoboda.
V programu izpostavljajo prenovo obdavčevanja dohodkov pravnih oseb, krepitev slovenskega kapitalskega trga in večjo vlogo zaposlenih v lastništvu podjetij ter aktivacijo spečega kapitala. Zavzemali se bodo tudi za skladen in enakomeren regionalni razvoj in decentralizacijo državnih institucij. Družinam bi med drugim pomagali z uvedbo univerzalnega otroškega dodatka, mladim z uvedbo državnih garancij za posojilo za nakup prvega stanovanja in gradnjo stanovanj prek stanovanjskih zadrug, upokojencem pa z dostojnimi pokojninami, aktivnim predupokojitvenim obdobjem in možnostjo ponovne zaposlitve. Na področju vzgoje in izobraževanja napovedujejo povečanje sredstev za financiranje visokega šolstva, prenovo štipendijske politike in pilotne centre poklicne odličnosti. Kot pomembno ocenjujejo tudi digitalno preobrazbo Slovenije, reformo medijske zakonodaje ter prenovo in modernizacijo kulturnega sektorja.
Golob je na nedavni novinarski konferenci kot eno prvih nalog, ki se jih bo lotila morebitna nova levosredinska vlada, navedel spremembe zakona o RTV Slovenija. Največ pozornosti tako na desnici kot na levici pa je vzbudila njegova ocena, da se je ograja na slovensko-hrvaški meji pokazala kot neučinkovita. “Ograja bo umaknjena, o tem sem prepričan, saj nima nobene funkcije več. Pri zajezitvi begunskih in migrantskih tokov ni pomagala,” je dejal.
Predstavljajo tudi kandidate za poslance
Glede adutov stranke na aprilskih volitvah so bili v Gibanju Svoboda dolgo skrivnostni. Zdaj je jasno, da bo Golob kandidiral v dveh ljubljanskih okrajih (Center in Šiška 1), generalni sekretar stranke in bivši župan Nove Gorice Matej Arčon pa v obeh novogoriških okrajih. V ljubljanskih volilnih enotah se bodo za poslansko mesto poleg Goloba potegovali še podpredsednica stranke in nekdanja ljubljanska sodnica Urška Klakočar Zupančič, izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak, strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič, bivši rektor ljubljanske univerze Igor Papič, nekdanja poslanka SAB Mirjam Bon Klanjšček, zgodovinar Martin Premk, novinarki Mojca Šetinc Pašek in Alenka Sivka, bivši prvi mož Luke Koper Dimitrij Zadel … Poslanca iz nepovezane poslanske skupine Janja Sluga in Jurij Lep bosta kandidirala v domačih volilnih okrajih Celju in Rušah. Nekdanji boksar Dejan Zavec se bo v tekmo za naklonjenost volilcev podal na domačem Ptuju … Ob današnji predstavitvi kandidatov je bil Zavec deležen zelo glasnega (če ne celo najglasnejšega) aplavza. Kot nam je dejal, se je za Gibanje Svoboda odločil, saj je to najbolj realna stranka. Kot pomembno je izpostavil, da se v politiki “začnejo pogovarjati na nivoju in spoštljivo”.
V Tolminu bo kandidiral župan Uroš Brežan, v Piranu Danijel Bešič Loredan, v Tržiču tamkajšnji župan in nekdanji poslanec LDS Borut Sajovic, v Pesnici nekdanji predsednik Stranke mladih Darko Kranjc, v Grosuplju znanstvenica Lucija Ana Vrščaj, javnosti znana iz skupine Science Mamas, v Krškem nekdanja televizijska voditeljica in nekdanja poslanka Pozitivne Slovenije Tamara Vonta. V Mariboru v okrajih 1-7: Tomaž Lah, Andreja Rajbešu, Leonida Polajnar, Lana Grgurevič, Barbara Kolenko, Rastislav Vrečko in Martin Marzidovšek, kar pomeni, da Golobovi stranki v kandidaturo ni uspelo prepričati nekdanjega poslanca LDS Lea Kremžarja in prepoznavnega nekdanjega ravnatelja mariborske druge gimnazije Ivana Lorenčiča.
Robert Golob je v preteklosti že večkrat povedal, da kot naravne povolilne zaveznike Gibanja Svoboda vidi stranke KUL, s SDS in tudi preostalima dvema strankama sedanje koalicije, ki podpirata Janševo politiko sovraštva in razkola, pa da se ne namerava pogovarjati. Na javni tribuni pred tremi meseci je celo ocenil, da pri sedanji vladajoči politiki ne gre za zrelo desničarsko politiko zahodnoevropske države. “Čas je, da jih naženemo. To ni desničarska politika, to je fašizem,” je dejal.
Golobovi stranki sicer javnomnenjske ankete zelo dobro kažejo: na prvem mestu strankarske lestvice se izmenjuje z Janševo SDS. Po zadnjem javnomnenjskem merjenju, ki ga je za Delo opravila agencija Mediana, je Gibanje Svoboda kot svojo volilno izbiro navedlo 18,8 odstotka anketirancev, SDS pa 17,2 odstotka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje