Prvak stranke Gibanje Svoboda Robert Golob se je na novinarski konferenci odzval na aktualno dogajanje. Med drugim je spregovoril o vojni v Ukrajini in njenih posledicah, tudi o povišanih cenah energentov. Novinarske konference sta se udeležila tudi strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič in izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak, ki bosta na aprilskih državnozborskih volitvah kandidirala na Golobovi listi.
Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je glede vojne v Ukrajini ponovil zavezanost k miru. Politične akterje je pozval k iskanju rešitev. Želijo si, da bi odbor za zunanjo politiko pozval politične akterje, da se vzdržijo dejanj in besed, ki vodijo k eskalaciji. “Slovenija mora biti na tej točki del zahodnega sveta in ne igrati solo igre,” je dodal.
Srečujemo se z največjo humanitarno katastrofo po drugi svetovni vojni, je dejal. Pozdravil je enotnost politike pri vprašanju beguncev in pripravljenost ljudi, da pomagajo. Naloga države je ustrezna organizacija, logistično infrastrukturo in nastanitve, je poudaril.
V demografsko politiko je treba vključiti migracije
Kandidatka Golobove liste in izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak je povedala, da se v Slovenijo stekajo skupine beguncev. Večinoma gre za mame in otroke, ki sem pridejo neorganizirano. “Mislim, da imamo v Sloveniji velik potencial za to, kako ponuditi zatočišče,” je povedala. Ljudje po njenih besedah dnevno iščejo načine za pomoč. “Uskladiti bi bilo treba vse akterje, ki delujejo na tem področju. Vzpostaviti bi bilo najboljši možni sistem ob takšnih katastrofah,” je dodala. Država bi, tako Novak, morala imeti načrt, kako v demografsko politiko vključiti migracije in begunce.
Z begunci se ne bi smeli ukvarjati samo danes in tukaj, je dejal Golob, ampak smo dolžni poskrbeti za njihovo integracijo. V humanitarne rešitve pa bi bilo mogoče vključiti tudi obrambo in civilno zaščito.
Povišanega jedrskega sevanja ni
Izpostavili so tudi vprašanje jedrske varnosti. Strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič, ki prav tako kandidira, je poudaril, da je varovanje jedrskega materiala trenutno izjemnega pomena. Slovenski in evropski organi pozorno spremljajo dogajanje v Ukrajini in so pripravljeni na morebitno eskalacijo, je dodal. “Povišanega sevanja ni, tudi drugi varnostni parametri so v okviru normalnih,” je povzel stanje. Problem predstavlja dejstvo, da posadka nima možnosti menjave, v Černobilu pa ne deluje sistem za merjenje. Ob tem je spomnil na vojno za Slovenijo in dodal, da je bila krška elektrarna ena prvih jedrskih elektrarn, ki je bila zaradi preleta vojaških letal ogrožena.
Slovenija bo največje posledice vojne čutila na energetiki
Energetika je področje, kjer – poleg gospodarstva – čutimo največjo škodo ruske agresije, je poudaril Golob. “Neposredni strošek Slovenije za uvoz energentov bo zaradi vojne v primerjavi s tremi tedni nazaj narasel dve milijardi evrov,” je navedel. Največji del tega pa odpade na zemeljski plin in ne na nafto. Na zemeljski plin se morajo osredotočiti tako slovenska kot tuje vlade, je poudaril. Navedel je še, da imamo zaloge nafte, zemeljskega plina pa ne. “Večina teh cen bo brez hitrega in odločnega ukrepanja, prizadela neposredno potrošnike,” je dodal.
“V evropskih skladiščih imamo rezerve zemeljskega plina do konca te zime. Naslednja zima brez ukrepov pa bi lahko pripeljala do redukcij. Ukrepanje na področju zemeljskega plina mora biti prioriteta energetske in zunanje politike,” je povedal Golob. Vlado je pozval, naj nemudoma začne z ukrepi za stabilizacijo oskrbe Slovenije z zemeljskim plinom. “Tudi, ko bo mir dosežen, bodo cene ostale na teh nivojih zaradi tveganj,” je pojasnil.
Golob: Takoj se moramo lotiti prestrukturiranja industrije in ogrevanja
Na vprašanje, ali bi bilo treba v slovenskem morju postaviti plinske terminale, je Golob odvrnil, da je izgradnja takega objekta proces dveh mandatov. “Ali je to ustrezen odziv na krizo, ki je danes že v denarnicah Slovencev? Ne,” je odgovoril. Rešitev je po njegovih besedah okoljsko škodljiva za slovensko morje in nima neposrednega takojšnjega učinka na nacionalno varnost. Spomnil je, da je v neposredni bližini na Hrvaškem terminal, ki ga Slovenija ne uporablja.
Povezovati bi se bilo treba tudi z drugimi regijami, je poudaril. “Danes celoten plin uvozimo prek severne meje. Priložnosti je treba iskati tudi na zahodni meji, eventualno tudi v navezavi z Afriko, čeprav se bojim, da smo to nepovratno zamudili,” je dodal Golob.
“Uvozimo za tri Šoštanje zemeljskega plina, to ni malenkost,” je povedal. “Takoj se moramo lotiti prestrukturiranja industrije in ogrevanja, obrniti se je treba stran od zemeljskega plina,” je rekel Golob. Za ogrevanje hiše je po njegovih besedah rešitev toplotna črpalka, spodbujati pa je treba tudi sončne elektrarne na strehah.
Golob bo kandidiral v Ljubljani
“To, da je Gibanje Svoboda beleži enak rezultat kot največja vladna stranka, si štejem v čast,” se je Golob odzval na napovedi javnomnenjskih raziskav, po katerih sta njegova stranka in SDS Janeza Janše skoraj povsem izenačeni. “Zadovoljni smo, da so ljudje v nas, kljub temu da smo novi, prepoznali resnega igralca na političnem prizorišču,” je dodal. Na vprašanje, ali bo vojna v Ukrajini pomemben faktor v predvolilni kampanji, je odgovoril, da nobena vojna ne more biti notranjepolitična tema. Meni, da bodo med pomembnimi predvolilnimi temami energetska, gospodarska in humanitarna kriza.
Golob bo kandidiral v Ljubljani, kjer bosta kandidirala tudi Novak in Gregorič. Po njegovih navedbah imajo okoli 200 kandidatov, trenutno pa potekajo zadnje faze selekcije za približno 15 mest. Kot je znano lahko za posamezno stranko kandidira največ 88 kandidatov za poslance.
