Glavni odbor sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture ocenjuje, da vladni predlog odprave plačnih nesorazmerij in prevedbe delovnih mest na novo plačno lestvico zaostankov v vrednotenju večine delovnih mest v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi ne odpravlja, temveč celo povečuje. Za 25. oktober napovedujejo protestni shod.
Glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je popoldne na izredni seji razpravljal o poteku pogajanj o prenovi plačnega sistema ter odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah zaposlenih v javnem sektorju.
Kot je po seji glavnega odbora povedala njegova predsednica Marjana Kolar, Sviz kategorično zavrača predlog vlade, ker ne odpravlja plačnih nesorazmerij, ampak jih ohranja in prenaša v nov plačni sistem. Na delovnih mestih s strokovnimi nazivi v vzgoji in izobraževanju ter kulturi pa obstoječa nesorazmerja celo povečuje.
V sindikatu opozarjajo, da predlog pomeni radikalno razvrednotenje strokovnih nazivov, da se z njim tem jemlje smisel oziroma se jih v resnici ukinja. Pridobitev višjega strokovnega naziva namreč zmanjša celo na en sam plačni razred, je navedla Kolar.
Prav tako je po njenih besedah za Sviz nesprejemljiv vladni predlog o znižanju vrednosti drugih strokovnih delovnih mest v odnosu do učitelja začetnika – svetovalnih delavcev, knjižničarjev, organizatorjev in drugih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Vse to bo namreč negativno vplivalo na kakovost pedagoških procesov, ocenjuje glavni odbor sindikata. Izpostavlja tudi, da vladni predlog povečuje razlike med raziskovalci in raziskovalkami ter visokošolskimi učitelji na eni strani ter zdravniki na drugi.
Sviz vztraja pri uskladitvi plač z aktualno inflacijo za vse zaposlene v javnem sektorju
Kolar je pojasnila, da Sviz vztraja pri uskladitvi plač z aktualno inflacijo za vse zaposlene v javnem sektorju že v letu 2024, kar je po njenih besedah še posebej pomembno za zaposlene v plačni skupini J. Vladni predlog, da bi se uskladitev vrednosti plačnih razredov z inflacijo izvedla šele s 1. januarjem 2028, pa je zanje nesprejemljiv. Zavračajo tudi vladni predlog znižanja števila dni letnega dopusta.
Sicer pa predlagajo, da se za delovna mesta z izhodiščnim plačnim razredom do vključno 30. plačnega razreda prevedba na novo plačno lestvico izvede s 1. januarjem 2024 in se hkrati izplača vsaj polovica predvidenega zvišanja plač. Druga polovica pa se nato izplača najpozneje 1. januarja 2025.
“Odnos vlade do zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, kulturi, visokem šolstvu je enostavno nesprejemljiv. Sviz že dolgo opozarja, da je šolstvo v krizi, da ni strokovnega kadra, da ni delavcev v kuhinji in še marsikje. In kaj dela vlada? S svojim odnosom kaže, kako malo ji je mar za šolstvo, ki je steber družbe. Zato bomo kaj več povedali na protestnem shodu, ki je predviden za 25. oktober ob 14. uri pred vlado,” je napovedala Kolar.
“Pripravljeni smo na boj in ga bomo tudi izvedli, kajti ne ostane nam nič drugega, če želimo ohraniti v tej državi kakovostno javno šolstvo, kakovostno kulturo, zlasti njen institucionalni del, in odlično znanost, kjer Slovenija v nekaterih nišah pravzaprav dosega vrhunske rezultate,” je poudaril glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj.
V Svizu ob tem resorna ministra Darja Feldo in Asto Vrečko javno sprašujejo, ali se s predlogom in radikalnim posegom v sistem strokovnega napredovanja strinjata ali mu nasprotujeta. Štrukelj ob tem napoveduje, da bodo vztrajali pri javnem pojasnilu ministra in ministrice, pričakujejo pa ju čim prej.
Sicer pa je predsednica sindikalne konference na področju kulture Irena Porekar Kacafura opozorila, da so bila dosedanja pogajanja, predvsem z ministrstvom za kulturo, konstruktivna in da so se že uskladili o vrednotenju precej delovnih mest ter se dogovorili o nekaterih novih delovnih mestih. Z zadnjim predlogom pa je vlada “povozila vsa doslej sprejeta in spoznana plačna nesorazmerja in uvedla pasovno uravnilovko, ki vsa ta nesorazmerja potencialno prenaša v nov plačni sistem”.
Da so se več mesecev zavzeto pogajali v okviru stebra izobraževanja, kultura in znanost in so zato ob zadnjem predlogu neprijetno presenečeni, je dejal tudi sopredsednik sindikalne konference visokega šolstva in znanosti, sicer raziskovalec na Inštitutu Jožef Stefan, Jože Pungerčar. Poudaril je, da gre pri tem tudi za anomalije, ki so že izpred leta 2018.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje