Premier Robert Golob je v slavnostnem govoru ob dnevu samostojnosti in enotnosti izpostavil pomen solidarnosti in enotnosti pri iskanju rešitev za domače in globalne izzive. "Le če bomo enotni, bomo našli najboljše rešitve," je izpostavil. Obenem je vsem zaželel, da bi v novo leto vstopili s pozitivno energijo in obilo poguma.
Golob je spomnil, da danes obeležujemo dan, ko smo se skupaj odločili, da želimo živeti v svoji državi, kar pa se ni zgodilo čez noč. “Ta odločitev je bila sad tisočletnih prizadevanj za gradnjo dveh stebrov slovenske suverenosti,” je dejal.
Prvi steber je po njegovih besedah vedno predstavljala demokratična ureditev družbe, v kateri smo vsi med seboj enaki, drugega pa predstavljata naša kultura in slovenski jezik. “Tekom časa so nam vihre zgodovine odvzele demokratično družbo, nekje smo jo izgubili, nismo pa v tem času izgubili naše kulture in našega jezika,” je dejal. Izpostavil je, da je slovenski narod prav zaradi jezika in kulture skozi zgodovino lahko obstal.
Ob tem je spomnil tudi na Karantanijo, kjer je ljudstvo po demokratični izvolitvi karantanskega kneza temu “primazalo” dve zaušnici, da ne bi nikoli pozabil, da je le prvi med enakimi. “Ta tradicija se kar dobro ohranja skozi tisočletja, ker vsaj na moji poziciji vsak dan dobim vsaj kakšno zaušnico, da ne bi pozabil, da sem le prvi med enakimi,” je pripomnil.
“Plebiscit je dan, ki nam ga je zavidal cel svet”
Zaustavil se je pri plebiscitu, ko smo se Slovenci z veliko večino izrekli za samostojno državo. “Plebiscit je bil dan enotnosti. Dan, na katerega smo lahko ponosni. Dan, ki nam ga je zavidal cel svet, ker smo se uspeli poenotiti,” je dejal premier.
“To enotnost smo še nekako uspeli zadržati pri odločitvah o vključevanju v evroatlantske zveze,” kasneje pa je “začela stvar nekoliko pešati,” je poudaril Golob. In dodal, da se pojavil občutek, da smo prišli do konca zgodovine. “Ampak zgodovina se nikoli ne konča in obdobjem obilja in blaginje vedno sledijo obdobja negotovosti in izzivov in tudi v Sloveniji je bilo tako.”
“Ograje ne delujejo, zato jih podiramo”
Golob je spomnil na migracijsko krizo, ko smo v Sloveniji začeli graditi ograje, najprej na meji, nato še v glavah. Kot je poudaril, je sledila pandemija covida-19, ko smo po njegovih besedah začeli postavljati zidove in se ogradili od sodržavljanov, od prijateljev, od bližnjih, celo od družin. Danes ograje podiramo in ne želimo več zidov v svojih glavah, je bilo sporočilo Goloba.
“Danes vemo, da ograje ne delujejo, zato jih podiramo. In odločili smo se, da bomo s covidom živeli kot odprta družba,” je dejal.
“Če ne bomo sami premogli znanja in poguma, nas nihče ne bo reševal pred globalnimi izzivi”
Spomnil je tudi na vojno v Ukrajini, ki je celotno Evropo pahnila v veliko krizo, s čimer sta se tako vlada kot Evropa po premierjevi oceni odločno soočili. Ob tem je delil svojo izkušnjo za iskanje rešitev za premagovanje energetske krize. Do njih so, kot je dejal, voditelji držav EU prišli šele, ko so spoznali, da nobena država, ne velika ne majhna, ne more izsiliti lastnega interesa. Dogovor je mogoče doseči le v primeru solidarnosti in enotnosti med državami.
“To je tista moč Evrope, to je tista moč enotnosti. Moč, ki smo jo mi izkazali, ko smo šli na glasovanje o samostojnosti,” je dejal predsednik vlade. Pri tem je pozval, da bi bili tako enotni, kot smo bili pred 32 leti, tudi pri pomembnih reformah v prihodnjem letu. Izpostavil je reformo zdravstva, s katero bi ohranili vsem dostopen javni zdravstveni sistem, reformo šolstva, pravosodja, davčnega in pokojninskega sistema.
“Samo če bomo enotni pri iskanju rešitev, bomo našli najboljše rešitve,” je poudaril. Zavzel se je za izgradnjo moderne Slovenije, “na katero bomo vsi ponosni, kjerkoli v svetu jo bomo predstavljali”.
Naš ugled in naša moč po Golobovih besedah temeljita na znanju in pogumu. “Če ne bomo sami premogli znanja in poguma, nas nihče ne bo reševal pred globalnimi izzivi,” je poudaril. Samozavest je treba, tako premier, črpati iz nacionalne vizije, ki jo je ubesedil akademik Josip Vidmar, ko je dejal, da želimo na naših tleh zgraditi nove Atene in nove Firence. “Atene kot simbol demokracije, Firence pa kot simbol kulture in razsvetljenstva,” je dejal Golob. V novem letu je Slovencem zaželel neizmerno ljubezen, ogromno pozitivne energije in obilico poguma.
Številni znani obrazi
Državne proslave so se med drugim udeležili predsednica republike Nataša Pirc Musar, nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, predstavniki vlade ter predstavniki družbenega, političnega in verskega življenja.
Bivši predsednik republike Borut Pahor se proslave ni udeležil, ker mora biti danes formalno in simbolno dan preloma, so pojasnili iz njegove pisarne. “Nocoj je večer nove predsednice, na naslednje proslave bo praviloma šel,” so zapisali. O tem so pred časom obvestili tako protokol kot tudi novo predsednico. Bo pa slavnostni govornik na eni od prireditev ob državnem prazniku v prihodnjih dneh, so še sporočili.
Program državne proslave v Cankarjevem domu z naslovom Tu, tam, povsod … pripravlja scenaristka in režiserka Neda R. Bric, skupaj z režiserko videa Jasno Hribernik in sodelavci.
Z dnevom samostojnosti in enotnosti obeležujemo dogodke 26. decembra 1990, ko je takratna slovenska skupščina razglasila rezultate plebiscita, na katerem se je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev izreklo za odcepitev Slovenije od tedanje Jugoslavije. Sam plebiscit je bil sicer izveden tri dni prej, na današnji dan pred 32 leti.
Po razglasitvi rezultatov so stekli vsi formalni postopki za nastanek samostojne države. Ta je bila slovesno razglašena 26. junija 1991. Nekaj mesecev pozneje, 23. decembra 1991, je bila sprejeta tudi slovenska ustava.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje