Ukrepi za omilitev draginje, ki jih sprejema vlada, bodo začeli veljati s septembrom, tako da bi se moralo to takrat poznati pri inflaciji. Draginjski dodatki za socialno ogrožene so predvideni za jesen, takrat bi se moralo tudi že videti, ali bo samoomejevanje trgovcev glede cen hrane zaleglo, je danes dejal premier Robert Golob.
Inflacija raste in bo avgusta še najverjetneje nekoliko višja, ker so ukrepi načrtovani za september, je na novinarsko vprašanje v izjavi za javnost po sestanku z nevladnimi organizacijami v Ljubljani dejal premier Robert Golob. Ukrepi bi se septembra morali poznati, pravi Golob in dodaja, da je cilj ohraniti inflacijo pri 10 odstotkih ali nižje.
Glede draginjskih dodatkov za socialno najbolj ranljive, ki jih je prejšnji teden napovedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, je premier povedal, da bodo najverjetneje izplačani novembra. Tako ima vlada dovolj časa, da pripravi ukrep, s katerim bodo dodatek dobili tisti, ki ga potrebujejo, je povedal.
Tako po njegovih besedah ne bodo nujno uporabili le evidenc, na podlagi katerih se izplačujejo socialni transferji ali varnostni dodatki, ampak bodo skušali najti način, da vključijo vse, ki dodatek nujno potrebujejo, torej tudi nekatere delovno aktivne. Zato si želijo vzeti še nekaj časa in evidence dopolniti z delovno aktivno populacijo, ki da je bila spomladi pri energetskih vavčerjih prezrta.
Energenti poganjajo vse ostale cene
Glede nadaljnje regulacije cen je dejal, da se trenutno ukvarjajo z regulacijo cen energentov, “ker so energenti tisti, ki že leto dni v resnici poganjajo vse ostale cene”.
Kar se tiče cen hrane, trenutno izvajajo dva ukrepa. Prvi je interventni odkup pšenice, in sicer zato, ker pšenica, poleg energentov, poganja cene ostale hrane. Drugi pa je spremljanje cen košarice najnujnejših živil pri različnih trgovcih. Slednje bo steklo septembra in takrat bo vlada videla, ali je samoomejevanje oz. samoregulacija prek spremljanja cen dovolj ali pa bo potrebna “trša oblika” regulacije cen hrane. To bo po Golobovih besedah jasno v oktobru.
Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se julija na letni ravni v povprečju zvišale za 11 odstotkov, na mesečni pa za odstotek. Največji vpliv so imele višje cene naftnih derivatov, je danes objavil državni statistični urad.
Življenjske potrebščine so se v enem letu podražile za 11 %, na mesečni ravni pa za 1 %. Največji vpliv tako na letno kot na mesečno inflacijo so imele višje cene naftnih derivatov.
— Statistični urad RS (@StatSlovenija) July 29, 2022
📌https://t.co/wPaGDWXpHZ pic.twitter.com/NF7NXToIcx
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje