Vsi trije kandidati za predsednika Socialnih demokratov Tadej Beočanin, Milan Brglez in Jani Prednik zatrjujejo, da v primeru izvolitve na čelo stranke v sedanjo vlado ne bodo vstopili. Premier Robert Golob pa je po neuradnih informacijah prepričan, da morajo vsi predsedniki koalicijskih strank, torej tudi na aprilskem kongresu izvoljeni novi prvak SD, zasedati ministrske položaje. Na to se je že precej ostro odzvala sedanja predsednica SD Tanja Fajon.
Na aprilskem kongresu se bodo za predsednika Socialnih demokratov pomerili ajdovski župan Tadej Beočanin, vodja poslanske skupine SD Jani Prednik in evropski poslanec Milan Brglez. Vsi trije zatrjujejo, da se iz tekme ne bodo umaknili, pa tudi da v primeru izvolitve ne nameravajo zasesti nobenega od ministrskih položajev.
“Verjamem, da stranka ta trenutek potrebuje veliko energije. Zato sem se odločil, da bom v primeru izvolitve poklicni predsednik SD, župansko funkcijo pa bom opravljal neprofesionalno,” je v soočenju kandidatov za novega predsednika v oddaji N1 STUDIO poudaril Beočanin. In dodal, da do naslednjih državnozborskih volitev v ministrsko ekipo ne namerava vstopiti – niti v primeru, če bi to zahteval premier Robert Golob.
“Ta stranka je avtonomna. Odločitve sprejemajo njeni delegati in nihče zunanji,” se je Beočaninu pridružil Milan Brglez, ki bo junija ponovno kandidiral za evropskega poslanca. Ob tem je poudaril, da je “v koaliciji ogromno dela in ne potrebuješ ravno ministrskega mesta, da bi ga lahko opravljal”. Vodenje stranke in vodenje zunanjega ministrstva, na katerem ga nekateri vidijo v primeru izvolitve na čelo SD, sta po njegovih besedah dve preveč kompleksni zadevi, da bi ju lahko hkrati reševal. “Ne nameravam na zunanje ministrstvo. V tem trenutku sem absolutno za to, da Tanja Fajon ostane zunanja ministrica,” je še dodal Brglez.
Jani Prednik pa je poudaril, da bo, tudi če bo postal predsednik SD, ostal vodja njene poslanske skupine. “Kot vodja poslanske skupine sodelujem na vseh koordinacijah in v vseh procesih tako v državnem zboru kot na vladi,” je izpostavil.
Premier Robert Golob pa je po neuradnih informacijah prepričan, da predsedniki koalicijskih strank, torej tudi prihodnji prvak SD, morajo biti na ministrskih položajih. To je po njegovih ocenah nujno za učinkovito koalicijsko usklajevanje in za uspešno delovanje vlade.
Tako je bil Golob tudi zadovoljen, ko je po Luki Mescu na čelo Levice stopila ministrica za kulturo Asta Vrečko in torej spremembe v vladi niso bile potrebne. Premier naj bi verjel, da so njegova pričakovanja o sodelovanju predsednikov koalicijskih strank v vladi poznana tudi Socialnim demokratom.
Da bi se ta Golobova pričakovanja uresničila, obstajata dve možnosti. Prva je, da bi si tisti od trojice kandidatov SD, ki bo izvoljen na čelo stranke, premislil in torej vstopil v vladne vrste. Kar bi pomenilo, da bi se moral eden od sedanjih ministrov iz kvote druge največje vladne stranke od sedanje funkcije posloviti. Po političnih kuloarjih sicer Prednika in Beočanina največkrat izpostavljajo kot možna naslednika Aleksandra Jevška na čelu kohezijskega resorja, Brgleza pa kot naslednika Tanje Fajon na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
Druga možnost pa je, da bi se v tekmo za prvaka SD na aprilskem kongresu podal in zmagal kdo od strankinih sedanjih ministrov. Da bi se za kandidaturo odločila Fajon, se ne zdi verjetno. Poleg nje imajo Socialni demokrati sedaj v vladi še ministra za gospodarstvo Matjaža Hana, ministra za kohezijo Aleksandra Jevška in ministrico za pravosodje Andrejo Katič.
Informacije, da Golob vztraja pri vstopu novega predsednika SD v vlado, naj bi že prišle tudi do Socialnih demokratov in jih nekoliko začudile. Kot je mogoče slišati v njihovih vrstah, je namreč premier še pred nekaj tedni na koalicijskem sestanku zbranim dejal, da takšnega pogoja ne bo postavljal.
Fajon: Brez vmešavanja v delo in organizacijo SD
Kot je pozno popoldne v precej ostrem odzivu sporočila sedanja predsednica SD Tanja Fajon, morajo mnenja in ocene o tem, kakšna mora biti sestava ministrske ekipe, “temeljiti na rezultatih in delu ministrov.” “Organizacija in vodenje posamične koalicijske stranke pa je zadeva stranke same in ne vsebina koalicijskih dogovorov,” je poudarila.
“Socialni demokrati se pripravljamo na volilni kongres s ciljem izvolitve vodstva in organov stranke, vprašanja dela v koaliciji pa niso vsebina, o katerih bo odločal kongres in pričakujem tudi nasprotno, da se koalicijski partnerici ne bosta vmešavali v delo in organizacijo stranke SD,” je še zapisala Tanja Fajon.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje