V industriji srečanj in sejmov bo, če država ne bo kmalu priskočila na pomoč, propadlo več kot 60 odstotkov podjetij, opozarjajo predstavniki te panoge, ki z združenimi močmi vlado že nekaj mesecev kličejo na pomoč in so jim zdaj poslali tudi predlog ukrepov, ki bi jih obdržali nad vodo. Ministrstvo za gospodarstvo jim pomoč obljublja že nekaj časa. Kdaj je bodo dobili in ali je bo dovolj? Določena podjetja, predvsem organizatorji dogodkov in sejmov, so namreč brez pravega dela in dohodkov že skoraj dve leti. Bodo preživeli še omikron?
Trenutni ukrepi in omejitve onemogočajo organizacijo dogodkov in industriji srečanj povzročajo velike težave.
“Sedeča postrežba na dogodku, ki je v prvi vrsti namenjen mreženju, pomeni, da je organizacija takega dogodka nesmiselna,” na primeru pojasni Martin Jezeršek iz Gostinstva Jezeršek.
N1
Podjetja bi lahko zmanjševala število zaposlenih, a tu trčijo v drugo težavo, pomanjkanje delovne sile. “Odpuščanj si ne upamo privoščiti, ker bomo ljudi potrebovali pozneje in so dragocen kader.” Tako se raje zadolžijo. “Lani spomladi smo vzeli večje posojilo, da lahko pokrivamo izgube iz poslovanja.
Približno 100 tisoč evrov mesečno izgubimo, ko je dejavnost prepovedana oziroma omejena do te mere, da ni povpraševanja,” pravi Jezeršek.
Za gostince bo, kot pravi, problem tudi, če v težave zaidejo turistične agencije, ki so k nam vozile tuje goste. Tudi te so zaradi manjšega števila tujih turistov finančno že zelo oslabljene. “Tako imenovane incomming agencije so v preteklosti generirale veliko gostov in veliko denarja, zdaj životarijo. Če teh agencij ne bo, ne bo turistov, ko se bo vse spet odprlo.”
Koliko so že dobili od države?
Na ministrstvu za gospodarstvo na zahteve industrije odgovarjajo, da je industrija srečanj pomemben del turistične ponudbe, ki je bila zaradi pojava epidemije postavljena v težak položaj.
Pojasnjujejo, da je industrija srečanj samo v prvi polovici 2021 dobila 34,6 milijona evrov pomoči. Kot pravijo, je bila industrija srečanj (tako kot podjetja v drugih panogah) med drugim deležna ukrepov povračila za čakanje na delo, oprostitve prispevkov za delavce, ki so delali, mesečnega temeljnega dohodka, skrajšanega delovnega časa, povračila izgubljenega dohodka zaradi karantene za samozaposlene in pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov.
Profimedia
Počivalšek: Država ni dovolj pomagala
Podjetja v panogi pa poudarjajo, da so bila zaradi specifik dela bolj prizadeta kot druge. To je jeseni lani povedal tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je takrat po poročanju Dela dejal, da državi do zdaj ni uspelo dovolj pomagati mestnim hotelom, receptivnim agencijam in industriji srečanj, ki so bili v epidemiji najbolj prizadeti.
Že spomladi lani je bila turistični panogi obljubljena enkratna pomoč, a jo je gospodarsko ministrstvo v zadnjem trenutku izvzelo iz predloga interventnega zakona za pomoč gospodarstvu in turizmu, ki je bil sprejet junija.
Poleti je nato gospodarsko ministrstvo objavilo razpis za garancijske sheme ter razpis za pomoč industriji srečanj v primeru odpovedi dogodkov ali njihove omejene izvedbe (za dogodke od 1. avgusta do 31. decembra lani, ki so stali več kot deset tisoč evrov). Rezultati tega razpisa bodo znani na začetku februarja.
Profimedia
Bo tokrat razpis tudi zanje?
Na gospodarskem ministrstvu zagotavljajo, da si močno prizadevajo, da bi na ravni vlade čim prej našli ustrezno rešitev glede enkratne pomoči za turizem in možnosti podaljšanja garancijskih shem. Neuradno naj bi šlo za razpis, vreden približno 16 milijonov evrov, upravičenci in pogoji za zdaj še niso jasni, ministrstvo pa ga – tako viri – pripravlja skupaj s Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Po naših informacijah na ministrstvu trenutno načrtujejo pomoč tistim s 65-odstotnim upadom prilivov glede na 2019.
“Enkratna pomoč je nujna, razpis čakamo že zelo dolgo, zdaj je skrajni čas,” opozarja Martin Jezeršek. A se ob tem boji, da bo 20 milijonov premalo, da bi pomagali vsem, po nekaterih ocenah bi potrebovali med 40 in 50 milijonov evrov.
“Vsekakor smo dobili veliko denarja, po drugi strani je pa prepoved dejavnosti treba nekako nadomestiti,” odgovarja Jezeršek in poudarja, da so dobili tisto, kar je bilo na voljo tudi drugim podjetjem. “Če bi se avtomobilska dejavnost prepovedovala, bi avtomobilska industrija zagotovo izpogajala marsikaj,” še opozori.
Poudarja, da gre za to, da se pomaga najbolj prizadetim, ki ne morejo izvajati svoje dejavnosti. “65-odstotni upad prometa je primerna meja, razumemo, da tudi državna nima neomejene količine denarja, ampak če se dejavnost omejuje, je to treba kompenzirati.”
Sejem Ambient in Dom, ki bi se moral zgoditi novembra, je bil odpovedan le dva dni pred začetkom. Stojnice so že stale, program oglaševanja sejma je bil v polnem zagonu, pove marketinška direktorica Gospodarskega razstavišča Špela Terpin. Ukrep vračanja 80 odstotkov fiksnih stroškov je vsaj do neke mere organizatorjem dogodkov povrnil vložena sredstva, “nismo pa dobili poplačanega dela, postavitev, organizacije”, poudarja Terpin in dodaja, da gre ob takšnih dogodkih tudi za ugled. Ob tem pove, da tudi oni živijo od kreditnih sredstev, ki jih bo treba še vračati. “Kredite smo lahko najeli, ker imamo nepremičnino. Podjetja, ki nimajo svoje nepremičnine, pa ne morejo niti tega,” še pravi. Upad na ravni branže je več kot 65 odstotkov, podobnega zaznavajo tudi na Gospodarskem razstavišču. “Delno smo padec skušali zaustaviti z novo dejavnostjo: izvedbo spletnih in hibridnih dogodkov, zlasti v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU,” dodajajo.
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO
“Panogi brez pomoči države grozi propad”
V industriji srečanj upajo, da jim bo država prisluhnila in da bodo vključeni v prihajajoči razpis ministrstva, sicer, tako predsednica Zbornice industrije sejmov in srečanj pri GZS Marjana Majerič, industriji, ki so jo gradili več kot trideset let, grozi propad. Podjetja so več kot 15 mesecev brez prihodkov, medtem ko fiksni stroški ostajajo, zato so se prisiljena do maksimuma zadolžiti, pravi. “Zdaj še dvig cen energentov ter širjenje različice omikron, ki tudi v nadaljnje onemogoča delo. Tej panogi brez pomoči države grozi propad.” Pri tem sogovornica opozarja, da so druge države, na primer Nemčija, Avstrija, Češka, panogi pomagale.
Poudarja, da domači in mednarodni sejmi, srečanja in dogodki predstavljajo uvoz in izvoz storitev z zelo visoko dodano vrednostjo ter močno prispevajo k prepoznavnosti slovenskega znanja, inovativnosti in kreativnosti tako doma kot v tujini. “Če pade industrija sejmov in srečanj, pade tudi omenjeni potencial države,” še poudarja Majerič.
Foto: Žiga Živulović jr./Bobo
“Že včeraj je bilo prepozno”
Toni Laznik, direktor podjetja ICM, ki se ukvarja z organizacijo sejemskih dogodkov, pravi, da trenutno s posojilom, ki so ga lahko dobili, saj nimajo nepremičnine, odplačujejo tekoče stroške in posojilo samo. Še leta 2019 so ustvarili približno 400 tisoč prihodkov, predlani so imeli 30-odstotni upad, lani 100-odstotni.
“Do lanskega septembra smo se zadolžili za okrog 50 tisoč evrov, kar zdaj odplačujemo. Ker nimamo nepremičnine, novega bančnega posojila ne moremo več dobiti. Če ga ne dobimo od kakšnega znanca, ta mesec ne bo za plače,” pravi Laznik.
V Celjskem sejmu so leta 2021 imeli več kot 60-odstotni upad dohodkov, v letu 2020 pa 70-odstotnega. Kot pojasnjuje izvršni direktor Celjskega sejma Robert Otorepec, so “v zadnjih dveh letih za preživetje porabili vse rezerve iz preteklega uspešnega poslovanja in vsa sredstva za amortizacijo.” Glede na trenutne projekcije trajanja pandemije poudarja, da bodo brez obsežnejše pomoči težko preživeli, zato po njegovih besedah od vlade pričakujejo rešitve čim prej – “že včeraj bi bilo skoraj prepozno”, še dodaja.
