Menu Item
Državni svet je na korespondenčni seji zavrnil predlog odložilnega veta na spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Hitro sprejetje zakona je pomembno, saj med drugim prinaša pravno podlago, da bo 14. avgust lahko dela prost dan, zato mora veljati pred ponedeljkom.
Državni svet je soglasno zavrnil predlog odložilnega veta na zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki so ga poslanci po nujnem postopku sprejeli včeraj.
Zakon morajo vladajoči sprejeti hitro, saj vsebuje nekaj pomembnih ukrepov ob veliki naravni nesreči, ki je prizadela Slovenijo.
Hkrati pa prinaša pravno podlago za to, da bo ponedeljek, 14. avgust, lahko dela prost dan.
Vlada je v torek sprejela odločitev, da bo 14. avgust dan solidarnosti, in to že sporočila javnosti. A včeraj se je izkazalo, da izvedba tega ni tako preprosta, kot je morda sprva kazalo. Treba je namreč spremeniti zakon o praznikih in dela prostih dneh, česar pa ni enostavno narediti v manj kot tednu dni.
Skozi šivankino uho
Koalicija je spremembo zakona kot amandma dodala v novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Predlogu so nasprotovale delodajalske zbornice, poslanci opozicije so predlagali alternativo, ki jo je podprlo tudi nekaj poslancev koalicije. A nihče ne želi zaradi tega amandmaja zavirati sprejetja interventnega zakona. Ta je bil tako potrjen brez glasu proti.
Zdaj bi moral imeti državni svet sedem dni časa, da se odloči o odložilnem vetu, a so ubrali pristop, ki se ga spomnimo iz časov koronakrize, in se danes predčasno odpovedali možnosti veta.
Kot nam je pojasnil predsednik državnega sveta Marko Lotrič, je do devetih potekala korespondenčna seja komisije državnega sveta, med 10. in 14. uro pa nato še korespondenčna seja svetnikov. Čeprav naj bi tudi tu vsaj nekateri nasprotovali ideji, da je 14. avgust dela prost dan, so se odpovedali vetu. “Državni svet je pri sprejemanju odločitve vodilo zavedanje o razsežnostih naravne nesreče in želja pripomoči k čimprejšnji zagotovitvi obnove prizadetih območij in pomoči vsem, ki jo potrebujejo,” so sporočili.
Poslanci preprečil možnost referenduma
Za tem se je znova sestal državni zbor, poslanke in poslanci so na izredni seji s 53 glasovi za in brez glasu proti potrdili sklep o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o noveli zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. V poslanskih skupinah so predlog podprli z namenom, da bi pomoč po katastrofalni povodnji hitreje prišla do tistih, ki jo potrebujejo.
Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Matej Skočir je v imenu predlagatelja sklepa pojasnil, da ustava namreč določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. “Ker se je državni svet odpovedal možnosti veta, so tako izpolnjeni pogoji, da se sprejme sklep o nedopustnosti zakona, saj gre za zakon o nujnih ukrepih za odpravo posledic naravnih nesreč,” je dejal.
Na podlagi sprejetega sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma bo zakon po napovedih že danes objavljen v uradnem listu, kar bi pomenilo, da bi veljati začel že s petkom.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
