Poslanci so po nujnem postopku odločali o spremembah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Vsi prisotni poslanci (79) so zakon podprli, nihče ni bil proti. Od 17 vloženih amandmajev so jih poslanci 15 potrdili soglasno, dva so zavrnili. Čeprav so se trudili ohranjati enotnost, ki so jo zmogli ob veliki naravni nesreči, ki je prizadela Slovenijo, pa se je razplamtela burna razprava med med Novo Slovenijo in Gibanjem Svobodo zaradi 14. avgusta, ki ga je koalicija na koncu uzakonila kot dela prost dan za vse, čemur sicer nasprotuje tudi gospodarstvo. Poslanci Svobode so večkrat poudarili, da se na načelni ravni strinjajo z idejo Nove Slovenije, a da se jim zdi smiselna v prihodnje, trenutno pa je zaradi ustavnih in izvedbenih zavor, pravijo, niso mogli podpreti. V ponedeljek 14. avgusta bo tako dela prost dan.
Poslanke in poslanci so na današnji izredni seji z 79 glasovi za in brez glasu proti sprejeli novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki med drugim omogoča hitrejšo dodelitev finančnih sredstev prizadetim občinam. Z potrjeno novelo zakona pa je bil sprejet tudi vladni predlog, da bo v ponedeljek, 14. avgusta, dela prost dan.
Občine bodo lahko tako za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov vnaprej iz proračuna prejele do 40 odstotkov predhodno ocenjene škode. Temu bo sledil ustaljen postopek priprave končne ocene škode in končnega programa odprave posledic naravnih nesreč. Ta novost bo veljala za vse naravne nesreče od 1. januarja letos.
Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč uvaja tudi možnost povračila škode v kmetijstvu oziroma širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu de minimis.
Poslanci so večji del razprave namenili predlogu vlade, da bi bil v ponedeljek 14. avgusta dan solidarnosti in dela prost dan, namen tega dne pa bi bil, da bi šli lahko vsi, ki to zmorejo, pomagati prizadetim v poplavah. Temu nasprotuje gospodarstvo, ker je dela prost dan za podjetja strošek, Trgovinska zbornica pa je predlagala, naj vlada v tem primeru stroške tega dne podjetjem pokrije.
Nova Slovenija je predlagala, da 14. avgust ne bi bil dela prost dan, da pa bi delodajalci, ki v Sloveniji zaposlujejo nekaj več kot 900.000 ljudi, en dan neto plače vseh zaposlenih nakazali v solidarnostni sklad, ki ga namerava ustanoviti vlada. To bi prineslo okoli 54 milijonov evrov, so poudarjali v NSi. Prvak SDS Janez Janša pa je pred sejo ocenil, da bi bilo bolje, da bi imeli vsi tisti, ki neposredno pomagajo pri odpravljanju posledic poplav, plačan dela prost dan. Vsi ostali pa bi šli na delo, zaslužek tistega dne pa bi dali v sklad za pomoč prizadetim.
Koalicija pa je vztrajala pri vladnem predlogu iz dveh razlogov. Kot je pojasnila poslanka Gibanja Svoboda Lucija Tacer, so predlogi opozicije ustavno na zelo tankem ledu, saj med drugim posegajo v prosto gospodarsko pobudo. In drugič, je dejala, solidarnostni sklad še ne obstaja.
Nato se je oglasil še finančni minister Klemen Boštjančič, ki je povedal, da je ustanovitev solidarnostnega sklada pravno in finančno v tem trenutku zapletena, ampak da vlada na iskanju rešitev dela naprej. “To bi bil izvenproračunski sklad, polnil bi se tudi z donacijami, kar je treba premisliti zlasti z vidika davčne zakonodaje. Ne nasprotujemo ideji Nove Slovenije, bi jo pa radi dobro premislili, da se ne zapletemo,” je poudaril finančni minister in povedal, da vlada za to potrebuje še nekaj tednov.
Tudi poslanci Svobode večkrat poudarili, da se na načelni ravni strinjajo z dopolnilom Nosve Slovenije, da se jim v prihodnje zdi smiselna, a da je trenutno zaradi ustavnih in izvedbenih zavor ne morejo podpreti. Če je tako, je nadaljeval Matej Tonin (NSi), bi pričakoval, da se poslanci danes o ponedeljkovem dnevu solidarnosti sploh ne odločijo, ampak da ga potrdijo, ko bodo lahko enotni o tem, kako. Bo pa Nova Slovenija, je dejal Tonin, zakon vseeno podprla, ker gre zdaj tudi za izkazovanje enotnosti.
Opozicija je tudi poudarila, da obstaja bojazen, da ljudje v ponedeljek ne bodo šli na pomoč prizadetim v poplavah, pač pa si bodo podaljšali vikend in ga povezali še s praznikom 15. avgusta. Svoboda pa je poudarjala, da se solidarnost ne meri samo v denarju in da tudi ljudje s prizadetih območij sporočajo, da v tem trenutku najbolj potrebujejo “čim več rok.”
Premier Golob: Novela zakona o odpravljanju posledic naravnih nesreč šele prvi korak
Predlog novele zakona o odpravljanju naravnih nesreč, ki ga je v odzivu na vremensko katastrofo v DZ poslala vlada, je šele prvi korak, je ob začetku izredne parlamentarne seje povedal premier Robert Golob. “Škoda se bo žal štela v milijardah. Moramo se odzvati na način, ki bo jasen, hiter in odločen,” je poudaril premier.
Država pa se je po njegovih navedbah odzvala tudi učinkovito. Predlog novele zakona za odpravo posledic naravnih nesreč, ki ga bodo v nadaljevanju potrjevali poslanci, po Golobovem mnenju kaže na to, da moramo, če želimo biti učinkoviti in hitri, začeti spreminjati pravila in jih prilagoditi za krizno upravljanje.
“Zakon je le prvi korak, nikakor ne zadnji. Pot je še dolga, morali bomo biti učinkoviti in kreativni,” je še dodal Golob.
Slovenija bo za sanacijo škode prejela evropska sredstva
Sloveniji bo v sklopu solidarnostnega sklada na voljo 400 milijonov evrov, pri čemer jih bo 100 milijonov na voljo še letos, 300 pa prihodnje leto. Pri črpanju denarja iz tega sklada je čas ključnega pomena, predpogoj za črpanje pa je prva ocena škode in prošnja Slovenije, je v državnem zboru ponovno zagotovila von der Leyen.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje