Uresničevanje včeraj dane obljube premierja Roberta Goloba, da bo prihodnji ponedeljek dela prost dan, ni mačji kašelj. Poslanci odbora za infrastrukturo v državnem zboru (DZ) so potrdili amandma k zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč, zakon pa so nato potrdili tudi vsi prisotni poslanci na plenarni seji. Delodajalci pa med tem izpostavljajo izzive, ki jih bo prinesel dela prosti dan.
V ponedeljek, 14. avgusta, bo dela prost dan, je na Instagramu včeraj sporočil predsednik vlade Robert Golob. Njegova ideja je, da bi na tako imenovani “dan solidarnosti” vsa Slovenija stopila skupaj. “Vsak od nas bo po svojih močeh prispeval svoj delež in pokazal, da najbolj prizadeti v poplavah niso ostali sami,” je včeraj zapisal Golob.
A pogoj, da je lahko neki dan dela prost, je uvrstitev na seznam v zakonu o praznikih in dela prostih dneh. Tako je koalicija predlagala amandma k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki so ga na današnji izredni seji obravnavali poslanci. V amandmaju so predlagali, da bi se na seznam dela prostih dni v zakonu o praznikih in dela prostih dnevih za letošnje leto dodali še 14. avgust.
Kljub pomislekom zelena luč prostemu dnevu
V koaliciji pa so se pojavili pomisleki. STA je poročala, da je ob obravnavi zakona o odpravi posledic naravnih nesreč na odboru za infrastrukturo najmanj podpore dobil prav predlog, da bi bil 14. avgust prost dan.
Kot je tiskovna agencija zapisala v poročilu dogajanja na odboru, je bil tudi del koalicijskih članov odbora naklonjen predlogu opozicije, da bi namesto tega plače vseh zaposlenih za ta dan namenili v poseben solidarnostni sklad, pri čemer bi se država odpovedala prispevkom. Amandma koalicije je bil na koncu kljub temu potrjen brez glasu proti.
Tudi na seji državnega zbora so poslanci zakonski predlog potrdili brez glasu proti: za je glasovalo vseh 79 prisotnih poslancev.
Zdaj pa je pomembno, da mora biti zakon o odpravi posledic naravnih nesreč uveljavljen pred ponedeljkom. Za to se mora najprej državni svet odpovedati vetu, kar naj bi se zgodilo. V tem primeru bi lahko bil zakon v petek objavljen v uradnem listu, v soboto pa bi začel veljati.
Gospodarstvo proti
Delodajalci ideji prostega dne niso naklonjeni, mnogim prinaša dodatne izzive.
Že včeraj je pomisleke izrazila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Prosti ponedeljek bo namreč, kot so navedli v pisnem odzivu, povzročil dodatne stroške podjetjem v drugih delih države.
Danes je sledila še Trgovinska zbornica Slovenije (TZS). “Takšnega ukrepa ne moremo podpreti, čeprav ga razumemo kot dobronamernega, saj bi zagotovo vsem podjetjem naložil še dodatne stroške in še otežil pretok v dobavnih verigah. Številna podjetja, med katerimi so tudi trgovska, že danes v različnih oblikah pomagajo vsem prizadetim. Trgovci v tem težkem obdobju čutijo tudi odgovornost za zagotavljanje nemotene in čimprejšnje oskrbe na vseh prizadetih območjih z osnovnimi življenjskimi potrebščinami ter materialom in opremo, kar ljudje zdaj nujno potrebujejo, vse z namenom sanacije in vrnitve na njihova varna območja in v domove.”
Dodatni dela prost dan po njihovem prepričanju ni smiseln, saj “že danes v vseh podjetjih nemoteno omogočajo vsem zaposlenim iz poplavljenih oziroma z ujmami prizadetih območij njihovo odsotnost z dela zaradi namena čimprejšnje sanacije posledic”.
Če bo odločitev sprejeta, predlagajo, da država podjetjem krije stroške iz naslova dela za ta prosti dan oziroma se odpove vsaj dajatvam (prispevki, dohodnina).
Združenje bank Slovenije je danes sicer sporočilo, da bo ne glede na odločitev poslancev plačilni promet v ponedeljek tekel nemoteno.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje