Hojsove svinje, etični kodeks in oglušujoča tišina vladajočih

Slovenija 08. Jul. 202110:00 > 10:034 komentarji
Delite:
Aleš Hojs
Foto: Borut Živulovič/BOBO

Izjave ministra Aleša Hojsa o svinjah so razburile javnost, niso pa ustvarile političnega konsenza, da mora minister zanje prevzeti odgovornost. Vladni funkcionarji so namreč zavezani etičnemu kodeksu, ki zaradi njihovega položaja in moči določa višje standarde vedenja. Nosilci moči znajo komunicirati umazano, ne da bi jih ob tem dosegle sankcije, opozarja pravnica Barbara Rajgelj.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je v zadnjem času dvakrat uporabil izraz “svinja”. Prvič, ko je na Twitterju zapisal: “Ne meči biserov med svinje,” s čimer je komentiral, da je bil prihod pripadnikov tako imenovanih rumenih jopičev na alternativno proslavo ob dnevu državnosti na Prešernovem trgu nepotreben, drugič pa, ko je na brifingu s tujimi novinarji ob začetku predsedovanja Svetu EU dejal, da bi nekoga lahko označil za svinjo in da ta oseba ni na Prešernovem trgu, ampak “sedi visoko v birokraciji EU”.

Njegovi izjavi sta v javnosti sprožili precej zgražanja, nista pa ustvarili političnega konsenza, da takšno izražanje ni dopustno in da bi moral njihov avtor zanju prevzeti politično odgovornost. Predsednik države Borut Pahor je Hojsa po izjavi o svinji v birokraciji EU pozval k opravičilu in dejal, da je bila ta izjava “nevredna položaja, ki ga minister zaseda”. Na izjavo o protestnikih na Prešernovem trgu se Pahor ni odzval. Predsednik vlade Janez Janša se je na obe izjavi požvižgal, ni ju obsodil in ni zahteval opravičila.

Hojs je sporočil, da se je Evropski komisiji opravičil, a se je izkazalo drugače. Kot je povedala govorka Evropske komisije, je predstavnik slovenske administracije Komisiji podal zgolj pojasnilo, da izjave niso bile uperjene proti nikomur v Komisiji. Govorka je dodala, da ni šlo za uradno pismo notranjega ministra Aleša Hojsa.

Edini politični odstop doslej zaradi izjave o Matildi

Kljub že pregovornemu zniževanju ravni diskurza v slovenskem političnem prostoru ostaja edini politik, ki je doslej odstopil zaradi neprimerne izjave, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marko Štrovs. Ta je leta 2008 v oddaji Preverjeno dejal: “Zakaj se upokojenci sploh pritožujejo, ker so najbolj varni od vseh in se jim ni bati, da bi izgubili službe. Bati se imajo le Matilde.” Štrovs je kmalu za tem odstopil, neuradno prav zaradi pritiskov ob omenjeni izjavi.

Nad Štrovsovo izjavo je bil zgrožen tudi tedanji vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Ocenil je, da ni bila primerna času, razmeram in vsebini dela, ki ga je državni sekretar opravljal. Po njegovem mnenju bi moral kot javni uslužbenec bolj paziti na svoje besede.

Poslanci SDS se do Hojsovih izjav tokrat niso opredeljevali.

Od koalicijskih poslancev je relativno blago kritiko izrekel Jožef Horvat iz NSi. V oddaji N1 STUDIO je dejal: “Ta beseda (svinja, op. a.) zagotovo ne sodi v diplomatski oziroma politični besednjak.”

Etični kodeks za vladne funkcionarje določa višje standarde

Po mnenju nekdanjega premierja Mira Cerarja, ki je bil izvoljen z visokimi pričakovanji o etičnem delovanju, so izjave, kakršno si je privoščil minister Hojs, neprimerne. Na vprašanje, ali bi ga lahko doletele kakšne posledice, Cerar odgovarja, da je to stvar Hojsove politične presoje in tudi presoje predsednika vlade. Glede na zgodbo s ponujenim odstopom ministra za notranje zadeve pred letom dni pa je po oceni nekdanjega premierja zelo majhna verjetnost, da bi bilo kakšno strožje uveljavljanje odgovornosti.

Vlada je leta 2015 sprejela aktualni etični kodeks, ki velja za vse funkcionarje v vladi in na ministrstvih. Kot so zapisali ob sprejetju, so v kodeksu standardi namenoma nekoliko višji, saj so funkcionarji nosilci politične moči in javnega odločanja. Etični kodeks dopolnjuje izjava o integriteti, s podpisom katere se funkcionar zaveže, da bo “z vsemi močmi deloval za blaginjo svoje države”.

Etični kodeks med drugim govori o krepitvi ugleda in demokratičnem dialogu. “Pri izvajanju svojih pristojnosti in nalog se (funkcionar, op. a.) izogiba besednemu ali drugemu poniževanju ali dajanju posplošenih vrednostnih sodb in ravna profesionalno. Pri svojem delu je spoštljiv in dostojanstven.”

Ostali standardi – skupaj jih je šest – govorijo, da mora funkcionar delovati v skladu z načeli varovanja človekovih pravic, si prizadevati za krepitev zaupanja javnosti, s spoštljivim in poštenim ravnanjem delovati kot zgled za ostale ter postavljati javno korist pred zasebno.

Kodeks ob tem določa, da morajo funkcionarji v primeru kršitev “ravnati v skladu s sprejetimi odločitvami vlade”. Predvideva torej, da predsednik vlade oziroma drugi člani vlade ravnajo skladno s kodeksom, zaznajo njegove morebitne kršitve ter ob njih ustrezno reagirajo.

Prvi etični kodeks je sicer že v času prve Janševe vlade leta 2004 pripravil takratni član strokovnega sveta SDS in nato minister za javno upravo Gregor Virant. Podpis kodeksa je bil takrat pogoj za vstop v Janševo ministrsko ekipo. Če bi ministrski kandidati zavrnili njegov podpis, jih mandatar ne bi predlagal v imenovanje. Viranta smo vprašali, kako ocenjuje izjavo ministra Hojsa o svinjah in ali bi ga morale v skladu z etičnim kodeksom doleteti kakšne sankcije. Virant, ki je bil v preteklosti zelo artikuliran glede etičnega kodeksa, je odgovoril, da tega ne želi komentirati.

“Aktualna oblast nas deli na bisere in na svinje”

Hojsove izjave je ostro obsodil nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Zapisal je, da si tako odkrite izjave, ki jasno kaže, kakšno Slovenijo nam gradi sedanja vlada na čelu s SDS in NSi, do zdaj ni upal izreči še nihče. “Fašizem je naša prihodnost! Svinjska retorika pa diskurz, na katerega so neizmerno ponosni. Prisegajo na novo/staro (neo)fašistično ‘domoljubje’ in ga vztrajno vsiljujejo vsem v Sloveniji.”

Po Hanžkovem mnenju aktualna oblast deli državljane Slovenije v dve skupini: na naše, bisere, in na druge, svinje. “Tako pa so se rojevala koncentracijska taborišča. Da smo na tej poti, potrjuje tudi Hojsovo vabilo (neo)fašistom na uradno proslavo obletnice osamosvojitve in izključitev predstavnikov partizanov, borcev proti nacizmu in fašizmu iz nje,” je še zapisal nekdanji varuh.

“Takšen govor moramo v temelju zavrniti”

Na Twitterju je dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janez Vogrinc zapisal, da je “prav žalostno, da se v medijih sprašujejo, koga je minister za notranje zadeve s svojo izjavo (o svinjah, op. a.) mislil”. “Dejstvo je, da se tako ne govori. Nihče, nikoli o nikomur. Kultura govora in spoštovanje morata obstajati tudi med različno mislečimi.”

S tem se strinja tudi dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na ljubljanski fakulteti za družbene vede, raziskovalka in ena od pobudnic ustanovitve Pravne mreže za varstvo demokracije, ki se med drugim ukvarja z žaljivim in sovražnim govorom. “S tem, ko se ukvarjamo z detajli, s tem, kaj in koga je govorec mislil, na neki način normaliziramo tak govor in mu dajemo legitimnost. V resnici pa je treba takšen govor v temelju zavrniti.”

Sogovornica ob tem izpostavlja, da je velika razlika med tem, ali na žaljiv oziroma sovražen način komunicira nekdo, ki je v javni sferi relativno anonimen, ali pa nekdo, ki ima moč, kot so politiki, zlasti nosilci oblasti.

Nosilci moči znajo po njenih besedah komunicirati “izjemno nizkotno, sovražno in žaljivo, ne da bi jih pravo lahko sankcioniralo”. “Slovenski skrajno desni politiki vejo, kje so meje kaznivosti, stvari rečejo na način, da se izognejo pravnim postopkom. Pravo v tem smislu ni vsemogočno, saj moderni politični in pravni sistemi niso bili ustvarjeni kot oder za izrekanje najbolj primitivnih podlosti, ampak kot oder za argumentirano razpravo o skupnih vprašanjih. Prepričana sem, da snovalci in snovalke povojne Evrope in samostojne Slovenije pri oblikovanju političnih sistemov niti približno niso imeli v mislih tako načete politične kulture, kot smo ji priča ta hip.”

Komentari

Vaš komentar