Ideje za na luno? Zmanjšanje odvisnosti od fosilnega goriva – s fosilnimi gorivi

Slovenija 06. Avg 202219:13
Delite:
berlin varčevanje z energijo
Foto: Zatemnjeni steber zmage v Berlinu / Profimedia

V evropskih prizadevanjih za zmanjšanje porabe plina pred prihajajočo zimo se vlade članic EU za zdaj zatekajo k bolj kozmetičnim ukrepom. Pri uspehu misije zmanjšanja energetske odvisnosti od Rusije bo ključna industrija. Ta v Sloveniji sicer nakazuje možnost za zmanjšanje porabe plina, a na način, da bi začeli uporabljati bolj umazana fosilna goriva. "Takšne ideje so za luno", pravi okoljevarstvenik Andrej Gnezda.

Evropska komisija je v pripravah na prihajajočo zimo in pričakovane prekinitve dobav ruskega plina pripravila načrt, po katerem naj bi države prostovoljno zmanjšale porabo zemeljskega plina za 15 odstotkov. Nekatere države so se varčevanja z energijo že lotile. V Nemčiji so nekatera večja mesta že začela zmanjševati ali ugašati javno razsvetljavo ter zapirati toplo vodo v javnih stavbah.

Španska vlada je ta teden izdala odredbo, po katerem je hlajenje javnih zaprtih prostorov omejeno na največ 27 stopinj, ogrevanje pa na največ 19 stopinj. Trgovine bodo morale poskrbeti za avtomatsko zapiranje vrat, da bi preprečile izgube energije, prav tako pa bodo morale po 22. uri ugasniti razsvetljavo v izložbah.

zatemnjeni španski parlament
Foto : Zatemnjena stavba španskega parlamenta v Madridu / Profimedia

Francija sicer še nima uzakonjenih ukrepov, je pa vlada nakazala, da bi lahko prav tako odredila avtomatsko zapiranje vrat trgovin, prav tako pa naj bi odredili nočno ugašanje razsvetljenih oglasih panojev.

Slovenska vlada je za zdaj zgolj omejila najvišjo dopustno temperaturo ogrevanje (20 stopinj Celzija) in najnižjo dovoljeno temperaturo hlajenja (25 stopinj Celzija) v stavbah državne uprave ter širšem javnem sektorju.

Na ministrstvu za infrastrukturo so nam povedali, da Slovenija za zdaj ne načrtuje zavezujočih ukrepov, ki bi zadevali splošno prebivalstvo.

Država naj subvencionira zamenjavo plina s kurilnim oljem?

Pri vseh naštetih ukrepih gre bolj za pošiljanje sporočila državljanom kot za poteze, ki bi občutno zmanjšale porabo energije na ravni celotne države.

Ključna za doseganje želenega 15-odstotnega zmanjšanja porabe plina je industrija. Ta v Sloveniji porabi približno dve tretjini od milijarde kubičnih metrov plina, kolikor ga porabimo na leto. “Možnosti za zmanjšanje porabe plina v industriji so, v kolikšni meri pa bo to možno prostovoljno pa bomo ugotovili tudi skozi pogovore s pristojnimi zbornicami,” pravijo na ministrstvu.

Junijska anketa Gospodarske zbornice je pokazala, da so podjetja ob nespremenjeni proizvodnji sposobna zmanjšati porabo zemeljskega plina 10 odstotkov.

Železarna Acroni Jesenice
Foto : Železarne so v Sloveniji veliki porabniki plina / Srdjan Živulović/Bobo

“Če bi moral izbrati en sektor, en ukrep v kratkoročni perspektivi varčevanja z energijo,” pravi Andrej Gnezda iz okoljske nevladne organizacije Umanotera, “bi se glede na izjave GZS osredotočil na porabo plina v podjetjih.”

Težava je v tem, da si v številnih podjetjih varčevanje s plinom razlagajo kot zeleno luč za prehod na druga, bolj umazana fosilna goriva, denimo kurilno olje. Kot je denimo za TV Slovenija povedal Vinko But, direktor Mlekarne Celeia, kjer plin uporabljajo za proizvodnjo pare pri predelavi mleka, lahko polovico plina takoj nadomestijo s kurilnim oljem. To bi sicer pomenilo povišanje stroškov za energijo, zato bi v tem primeru pričakoval pomoč države. Torej, država bi v tem primeru celo subvencionirala povečano onesnaževanje in izpuste CO2.

“Zamisli, da bi s kurilnim oljem nadomeščali plin in da bi razliko v ceni energentov povrh krila še država, so za Luno, je jasen Andrej Gnezda. “Sploh če bi šlo za večje investicije, ki bi potem morale delovati dlje časa.”

Po njegovem mnenju je alternative, kjer je to mogoče, treba iskati v toplotnih črpalkah, izkoriščanju odpadne toplote, elektrifikaciji in spremembah proizvodnih procesov s prehodom na nižje temperature. “Pri tej nalogi so vsi skupaj zaspali, a zdaj nikakor ne smemo preklopiti na druga fosilna goriva, temveč pospešiti prehod na brezogljične vire energije.”

Ukrepe bi morali snovati in izvajati v skladu z zahtevami podnebne krize, ne pa zamislimi menedžerjev v podjetjih, poudarja.

rudnik lignita Nemčija
Foto : Kopanje premoga spet cveti – rudnik lignita Garzweiler v Nemčiji / Profimedia

Ni pa industrija nobena izjema. Tudi v energetiki se nameravajo zmanjševanja porabe plina v prvi vrsti lotevati s povečanjem rabe premoga, najbolj umazanega med vsemi fosilnimi gorivi. Iz velenjskega rudnika lignita so ta teden sporočili, da preučujejo možnost povečanja izkopa in strateških zalog premoga na deponiji, in celo možnost uvoza premoga, ki bi ga lahko dodajali lignitu.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

#related-news_0

Komentari

Vaš komentar