V zasledovanju cilja, da bi v zgradbah v lasti države zmanjšali porabo energije za deset odstotkov, je vlada prejšnji teden predstavila ukrepe in priporočila za učinkovito rabo energije v stavbah državne uprave in širšem javnem sektorju. "Pomembno se nam zdi, da začnemo pri sebi in s tem dajemo zgled drugim," je pojasnil minister za infrastrukturo Bojan Kumer, ki pričakuje, da bo vlada še ta teden predstavila nov sklop ukrepov zoper draginjo.
Vlada je prejšnji teden sprejela ukrepe in priporočila za energetsko učinkovitost v stavbah državne uprave in širšem javnem sektorju. Kot smo poročali, predstavniki vlade namreč sledijo cilju, da bi v zgradbah v lasti države zmanjšali porabo energije za deset odstotkov. Ukrepi se med drugim nanašajo na temperaturo hlajenja in ogrevanja: organi državne uprave morajo denimo zagotoviti, da se tam, kjer imajo vgrajen klimatski sistem ali pa je mogoča samostojna regulacija notranje temperature prostorov, ti praviloma ne hladijo na temperaturo, nižjo od 25 stopinj Celzija.
Vlada je tudi določila, da se med 18. uro zvečer in 7. uro zjutraj ter ob sobotah, nedeljah in praznikih prostorov ne hladi na temperaturo, nižjo od 28 stopinj Celzija. V času ogrevalne sezone pa naj se prostori v organih državne uprave praviloma ne ogrevajo na višjo temperaturo zraka od 20 stopinj Celzija.
Ob tem je vlada upravljalce stavb organov državne uprave in odgovorne osebe v organih državne uprave pozvala, naj nemudoma in prednostno pristopijo k hitrejšemu izvajanju ukrepov in naložb za učinkovito rabo energije in večjo rabo obnovljivih virov energije v svojih stavbah. Preverijo naj tudi, ali je v prihajajoči kurilni sezoni možna tudi uporaba drugih energentov ali nadgradnja vira ogrevanja z viri iz obnovljivih virov energije.
Vlada je v petek ministrstvom naložila, da s tem sklepom seznanijo javne agencije, javne sklade, javne zavode in javne gospodarske zavode iz svoje pristojnosti in tudi njim priporočijo njegovo uporabo. Vlada obenem predlaga ravnanje v skladu s sklepom tudi drugim državnim organom in lokalnim skupnostim.
“Pomembno, da začnemo pri sebi”
Vlada je ukrepe sprejela po treh tednih analiz, je danes pojasnil minister za infrastrukturo Bojan Kumer. “Zdi se nam pomembno, da začnemo pri sebi in s tem dajemo zgled drugim v širši skupnosti, tudi podjetjem in industriji,” je dejal. Z ukrepi so naslovili klimatske razmere v času poletja, pa tudi razmere v zimskem času in z njim povezano ogrevanje.
“Javni sektor zavzema 5 do 10 odstotkov končne rabe energije, in če začnemo najprej pri sebi, so naše ocene, da lahko prihranimo do 10 odstotkov energije, kar lahko na ravni enega leta znese nekaj 10 milijon evrov prihrankov,” je navedel. “Ne glede na to, kakšne temperature sledijo, sledimo tem ukrepom in želimo biti zgled,” je dodal.
Minister Kumer je opozoril tudi na pomembnost energetske učinkovitosti stavb. “Zdaj imamo čas, da pripravimo svoje ogrevalne ukrepe in gremo pravočasno v te ukrepe,” je navedel in dodal, da bo šlo pri določenih ukrepih le za pravilno in avtomatizirano regulacijo ogrevalnih sistemov.
V prihodnjih mesecih bo vlada javnost obveščala, kako lahko pripomore k varčni rabi energije, je še napovedal.
Kako je v drugih evropskih državah?
Kot smo poročali, gre Slovenija z omenjenimi ukrepi s časovnim zamikom za množico drugih evropskih držav, ki so podobne ukrepe že sprejele. Grčija je denimo pred mesecem dni sprejela uredbo, s katero določa, da javne stavbe poleti ne smejo hladiti pod 27 stopinj Celzija, pozimi pa ne greti na več kot 19 stopinj Celzija. Italijanska vlada je že konec aprila sprejela odlok o varčevanju z energijo, ki med drugim zapoveduje, da se klimatske naprave poleti ne sme nastaviti na manj kot 25 stopinj Celzija, pozimi pa ogrevanje ne na več kot 21 stopinj Celzija.
Tudi Nizozemska je na začetku aprila prebivalce pozvala, naj zmanjšajo ogrevanje, tudi v javnih ustanovah so napovedali varčevanje z ogrevanjem pozimi oziroma hlajenjem poleti. Več o ukrepih v drugih državah preberite v prispevku Kako hladno je lahko v pisarnah javnega sektorja.
Še ta teden novi ukrepi zoper draginjo
Predstavniki vlade obenem nadaljujejo redne sestanke za naslavljanje draginje. “Tudi danes smo imeli sestanek, celota ukrepov bo sestavljena iz več ukrepov. Eno je varčevanje – kar smo sprejeli prejšnji teden, drugi del je zanesljivost oskrbe – ta del poteka vzporedno, tretji del pa je energetska draginja. Moja pričakovanja so, da bi ta teden vlada na svoji seji sprejela ukrepe najprej za električno energijo in jih po seji vlade tudi ustrezno predstavila,” je napovedal in dodal, da bi že ta teden skušali zamejiti tudi draženje dobaviteljev.
“Seznanjeni smo, da dobavitelji dražijo iz tedna v teden in vsekakor bomo pohiteli, da bi že ta teden zamejili tovrstna draženja pri dobaviteljih na področju električne energije, kakšen teden kasneje na področju zemeljskega plina in tako ustavili draženje s strani dobaviteljev,” je pojasnil.
“Danes smo celotno paleto možnosti zožali na dva oziroma tri ukrepe. Absolutno bodo ukrepi zelo ciljani, jasni in precizni, bolj ali manj smo veliko tega že razkrili, od regulacije maloprodajnih cen,” je napovedal, več o ukrepih pa danes ni želel predstaviti. Dodal je tudi, da se ukrepi ne razlikujejo preveč od tistih, ki so jih junija predstavili predstavniki nevladnih organizacij in ob tem opozorili, naj ukrepi ne gredo na račun podnebnega segrevanja in okoljskih sprememb.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
