Evropski inštitut za enakost spolov je objavil indeks enakosti spolov za letošnje leto, ki je pokazal, da se Slovenija se umešča na 12. mesto med 27 državami članicami Evropske unije. Tako ostaja na enakem mestu kot lani, vendar je dosegla 0,1 točke manj. V primerjavi z lanskim letom je Slovenija najbolj napredovala na področju dela, kjer se je s 73 točk povzpela na 73,4 točke, medtem ko je najbolj nazadovala na področju zdravja, kjer je dosegla 86,9 točke, kar je 0,9 točke slabše kot lani.
Evropsko povprečje v letošnjem letu znaša 68,6 točke, kar je za 0,6 točke bolje od leta 2021. Boljši rezultat gre pripisati predvsem napredku na področju moči, kjer je sicer še vedno prisotna največja neenakost med ženskami in moškimi v EU, so zapisali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Najboljši rezultat je tako kot že lani dosega Švedska s 83,9 točke, na drugem mestu je Danska s 77,8 točke, na tretjem mestu pa je Nizozemska s 77,9 točke, sledita Finska s 75,4 točke in Francija s 75,1 točke. Najslabše se je tudi letos odrezala Grčija (53,4 točke), tik pred njo pa Romunija (53,7), Madžarska (54,2) in Slovaška (56,0).
Letošnji indeks enakosti spolov se osredotoča na socialno-ekonomske posledice pandemije covida-19, in sicer z vidika nege in varstva otrok, dolgotrajne oskrbe, gospodinjskega dela in sprememb prožnih ureditev dela v državah članicah EU-27.
Slovenija najbolj napredovala na področju dela, nazadovala pa na področju zdravja
Ocena Slovenije se je od leta 2010 sicer izboljšala za 4,8 točke, vendar je v primerjavi z drugimi državami članicami napredovala počasneje, zato je na lestvici padla za tri mesta. Od leta 2019 se ocena praktično ni spremenila in država še naprej zaseda 12. mesto. Indeks vključuje šest ključnih področjih, ki so delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje ter dve stranski področji, ki sta prekrivajoče se neenakosti in nasilje. V primerjavi z lanskim letom je Slovenija najbolj napredovala na področju dela, kjer se je s 73 točk povzpela na 73,4 točke, medtem ko je najbolj nazadovala na področju zdravja, kjer je dosegla 86,9 točke, kar je 0,9 točke slabše kot lani.
Podatki kažejo, da je bilo za skrb za otroke izključno odgovornih trikrat več žensk kot moških. Leta 2021 je o tem, da za otroke, stare od 0 do 11 let, skrbijo ali jih nadzirajo v celoti ali pretežno sami, poročalo 31 odstotkov žensk in le devet odstotkov moških. Med pandemijo je za skrb za otroke ali vnuke, stare od 0 do 11 let, porabilo več kot štiri ure na dan skoraj še enkrat toliko žensk kot moških, in sicer 40 odstotkov žensk in 22 odstotkov moških.
Razlike med spoloma pri razdelitvi gospodinjskega dela so bile še vedno prisotne, vendar so bile manj izrazite kot v drugih državah. Leta 2021 je 55 odstotkov žensk in le 11 odstotkov moških poročalo, da gospodinjsko delo opravljajo v celoti ali pretežno sami. Kljub znatnim odstopanjem med ženskami in moškimi je razlika med spoloma (44 odstotnih točk) v porazdelitvi gospodinjskih opravil med najnižjimi v Evropski uniji.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje