Infektologi so na odboru DZ za zdravstvo, na katerem so na zahtevo SDS razpravljali o razmerah glede covida-19, pojasnili, da intenzivno zdravljenje zaradi te bolezni potrebuje malo bolnikov, oddelke pa trenutno polnijo predvsem druga respiratorna obolenja. Ob tem so poudarili pomen cepljenja proti covidu-19 in drugim respiratornim obolenjem.
V SDS so se ob zahtevi za sklic nujne seje spraševali, kje, če sploh kje, lahko državljani danes še opazijo pozive in priporočila za upoštevanje preventivnih ukrepov. Opozorili so tudi na problem tako imenovanega dolgega covida, ki da je kljub obljubam koalicije v predvolilnem času ostal povsem spregledan in zanemarjen, z njim pa se spopadajo številni državljani.
Čeprav si kot družba na vse pretege prizadevamo, da bi pozabili na obdobje epidemije, in si želimo, da bi covid-19 ostal le še slab spomin, ima virus drugačne “načrte”. O tem smo na N1 pred kratkim pisali tudi v članku Covid ne pusti, da bi ga pozabili v rubriki Poglobljeno.
Epidemiologinja Maja Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je pojasnila, da je bila letošnja sezona okužb dihal sprva težka ravno zaradi koronavirusa. Stanje v povezavi s tem virusom se je nato začelo umirjati, a zdaj veliko breme predstavlja kroženje virusa gripe, pri najmlajših pa okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). “Kar se tega tiče, ni dobra sezona, vendar so bile take sezone že v predpandemskem obdobju,” je pojasnila.
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so imeli po besedah generalnega direktorja Marka Juga decembra tako kar nekaj težav z zagotavljanjem zadostnih posteljnih kapacitet za vse bolnike z respiratornimi okužbami, trenutno pa je stanje boljše.
“Letošnja sezona je pravzaprav povratek stanja izpred covida-19, ko smo imeli gripo, ko smo imeli RSV, ko smo imeli še druge respiratorne okužbe,” je pojasnila tudi predstojnica infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc. Podatki po njenih besedah kažejo, da so letošnjo jesensko-zimsko sezono takoj za covidom-19, zaradi katerega so v enotah intenzivne terapije sicer zdravili malo bolnikov, prevladovale pljučnice. Ob tem je spomnila, da država ogroženim skupinam omogoča brezplačno preventivno cepljenje proti pljučnici.
Izpostavila je, da bi v času sezone respiratornih obolenj na kliniki potrebovali dobro pretočnost postelj, še večji problem pa je pomanjkanje kadra. Z zdravniki so trenutno “solidno preskrbljeni”, pomanjkanje negovalnega kadra pa je katastrofalno, saj zaposleni delajo v nemogočih razmerah, velikokrat namreč delajo tudi ponoči.
Prostorska stiska tudi v Mariboru
S podobnimi problemi se soočajo tudi na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Maribor, je poudarila predstojnica oddelka Božena Kotnik Kevorkijan. Staro stavbo oddelka so sicer prejšnji teden začeli rušiti, zato so trenutno preseljeni v prostore oddelka za psihiatrijo. Soočajo se z veliko prostorsko stisko, zato so nekaj ambulant spremenili v bolniške sobe, je pojasnila.
Opozorila je, da je precepljenost proti gripi in proti covidu-19 slaba. “Vsi ste lahko vzorniki, če se cepite,” je poudarila in opozorila, da nekateri v politiki z odsvetovanjem cepljenja delajo škodo bolnikom in javnosti.
Pomen cepljenja, predvsem ogroženih skupin ljudi, je izpostavila tudi infektologinja Mateja Logar. Izpostavila je tudi pomen zgodnjega testiranja in posledično zgodnjega zdravljenja, kar zmanjšuje potrebo po zdravljenju v bolnišnici.
Infektolog Janez Tomažič je pojasnil, da dolgi covid spremljajo težave, ki trajajo tudi po štirih tedne, od kar je bolnik prebolel covid-19. Izpostavlja se predvsem dolgotrajne težave bolnikov (med njimi kognitivne težave, utrujenost, bolečine v mišicah), pri katerih covid-19 ni potekal v težki obliki.
Ob tem je poudaril, da cepljenje proti covidu-19 glede na raziskavo s Švedske pojavnost dolgega covida zmanjša za 70 odstotkov, in tudi sam izpostavil pomen cepljenja, ne le proti covidu-19, pač pa tudi proti drugim boleznim.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Eva Vodnik je poudarila, da na infekcijski kliniki UKC Ljubljana deluje postcovidna ambulanta, kjer delujejo starejši zdravniki specialisti, ki se bolj poglobljeno ukvarjajo z dolgim covidom. Z rehabilitacijo in obravnavo teh bolnikov se ukvarjajo tudi centri za krepitev zdravja po Sloveniji, rehabilitacijo izvajajo tudi Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča in nekatere psihiatrične bolnišnice. Poleg tega je NIJZ bolnikom z dolgim covidom izdal jasna priporočila, je poudarila.
Ministrstvo je po njenih besedah v mrežo za dolgi covid, ki deluje na ravni EU, imenovalo ljubljansko infekcijsko kliniko, ki ima v Sloveniji s tem največ izkušenj. “Naloga evropske mreže je postaviti definicijo, priporočila in sisteme za spremljanje dolgega covida z namenom prenosa znanja in najboljših praks za optimalne pristope k obvladovanju te bolezni,” je pojasnila Vodnik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje