Menu Item
Po informacijah N1 je predsednica republike Nataša Pirc Musar poslanskim skupinam nakazala, da so v igri za varuha človekovih pravic štirje kandidati. Šlo naj bi za Miho Lobnika, Katarino Bervar Sternad, Andraža Zidarja in Mašo Kociper. Predsednica je zdaj pred težko nalogo: varuha mora namreč potrditi vsaj 60 poslancev, kar pomeni, da bo morala glasove iskati tudi v opoziciji.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je decembra v nagovoru poslancem poudarila, da bo med kandidati za varuha človekovih pravic izbrala tri ali štiri osebe. “Vodje poslanskih skupin so mi zatrdili, da bodo ta moj ožji izbor spoštovali, jaz pa potem seveda njihovega,” je povedala.
Po informacijah N1 je Pirc Musar poslanskim skupinam zdaj nakazala, da so v igri za varuha človekovih pravic aktualni zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, direktorica PIC Katarina Bervar Sternad, diplomat Andraž Zidar in nekdanja poslanka, sedaj pa državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper.
Zanimanja za mesto varuha človekovih pravic je bilo sicer tokrat veliko. Na poziv predsednice je prispelo kar 12 prijav. Med njimi sta bila tudi aktualni varuh Peter Svetina in nekdanja varuhinja Vlasta Nussdorfer.
Kdo so kandidati?
Lobnik je univerzitetni diplomiran sociolog. Državni zbor mu je drugi petletni mandat zagovornika načela enakosti podelil poleti 2021, kar pomeni, da se mu sedanja funkcija izteče sredi leta 2026.
Kociper, sicer diplomirana pravnica, je bila tudi dvakrat poslanka državnega zbora, prvič je bila izvoljena na listi Pozitivne Slovenije, drugič pa je v poslanske klopi sedla kot nadomestna poslanka v Stranki Alenke Bratušek. Opravljala je še funkcijo mestne svetnice v ljubljanskem mestnem svetu.
Direktorico Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) Katarino Bervar Sternad je za kandidatko predlagala Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), ob prijavi pa je kandidatka priložila seznam 107 nevladnih organizacij, ki jo podpirajo. Katarini Bervar Sternad je Nataša Pirc Musar decembra lani podelila prvo priznanje predsednice republike za delo na področju človekovih pravic.
Diplomat Andraž Zidar je vodja Diplomatske akademije na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Po predčasnem odhodu Marijana Pavčnika z ustavnega sodišča se je Zidar leta 2022 potegoval za ustavnega sodnika, a ni bil uspešen.
Za izvolitev bodo nujni tudi glasovi opozicije
Imenovanje varuha človekovih pravic bo za Pirc Musar vse prej kot lahek zalogaj. Varuh človekovih pravic je namreč edina funkcija v državi, za katero mora kandidat v državnem zboru zbrati dvotretjinsko večino oziroma vsaj 60 poslanskih glasov.
Kandidat torej za izvolitev nujno potrebuje glasove koalicije, pa tudi dela opozicije. To pa pomeni, da bo morala predsednica v pogovorih z vodji poslanskih skupin pokazati več spretnosti kot pri prvem poskusu imenovanja guvernerja, kjer ni našla skupnega jezika s koalicijo.
V koalicijskih strankah do sedaj o svojih favoritih niso želeli govoriti. Kot smo poročali, je malo verjetno, da bi SDS in NSi prepričala Bervar Sternad. Več možnosti za podporo opozicije naj bi imel Miha Lobnik, ki pa se je lani zapletel v spor z Golobovo vlado zaradi zmanjšanja sredstev za delovanje urada zagovornika načela enakosti.
Državni zbor mora o predlaganem kandidatu za varuha človekovih pravic glasovati v 45 dneh po predložitvi predloga.
Zanimanje za mesto varuha je bilo veliko že pred sedmimi leti, ko se je na javni poziv prijavilo devet kandidatov. Doslej je imela Slovenija pet varuhov človekovih pravic. Prvi je bil na to mesto jeseni 1994 izvoljen Ivan Bizjak, sledili so mu Matjaž Hanžek, Zdenka Čebašek Travnik in Vlasta Nussdorfer, konec februarja pa se mandat izteče Petru Svetini.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje