Za ustavnega sodnika, ki naj bi z januarjem nasledil Marijana Pavčnika, so prispele tri prijave: Neže Kogovšek Šalamon, Andraža Terška in Andraža Zidarja.
Na poziv predsednika republika Boruta Pahorja za mesto ustavnega sodnika so prispele tri prijave. Ponovno se za to mesto poteguje ustavni pravnik z Univerze na Primorskem Andraž Teršek, ki ga je Pahor za ustavnega sodnika predlagal pred dvema letoma, a v državnem zboru ni dobil za izvolitev potrebnih 46 glasov. Tudi drugi kandidat, vodja Diplomatske akademije na MZZ Andraž Zidar, se je za mesto ustavnega sodnika pred leti že potegoval, a v ožji izbor tedaj ni prišel. Na tokratni razpis pa se je prijavila še Neža Kogovšek Šalamon, nekdanja direktorica Mirovnega inštituta, ki je sedaj zaposlena pri Zagovorniku načela enakosti.
Novi ustavni sodnik bo nasledil Marijana Pavčnika, ki je sredi maja podal zahtevo za predčasno razrešitev s funkcije ustavnega sodnika. Državni zbor je sklep, da se Pavčnika s koncem decembra razreši, sprejel v prvi polovici junija.
Pavčnik je sedanjo funkcijo nastopil marca 2017. Tedaj je državni zbor izvolil štiri ustavne sodnike: poleg upokojenega profesorja z ljubljanske pravne fakultete Pavčnika, ki je dobil največ glasov (76) še profesorja na ljubljanski pravni fakulteti Mateja Accetta, profesorja na mariborski pravni fakulteti Rajka Kneza in dvojnega doktorja z univerz Harvard in Oxford Klemna Jakliča, za katerega je glasovalo 57 poslancev. Dva od njih – Pavčnik in Knez – se na razpis sicer nista prijavila, vendar zakon o ustavnem sodišču predsedniku države omogoča, da predlaga tudi kandidata, ki se ni prijavil. Za takšno potezo se je Pahor odločil še pri sedanji ustavni sodnici Katji Šugman Stubbs.
Preden predsednik Pahor pošlje predlog za izvolitev v državni zbor, se posvetuje z vodji poslanskih skupin. Vodje poslancev vladnih strank pravijo, da se o tem, koga vidijo kot Pavčnikovega naslednika, v koaliciji doslej niso pogovarjali. V prihodnjih dneh imajo namen njihovi poslanci opraviti pogovore z vsemi tremi prijavljenimi kandidati. Nekateri naši sogovorniki iz koalicijskih vrst pa ne skrivajo naklonjenosti temu, da bi izvolili ustavno sodnico. Sedanja sestava ustavnega sodišča je namreč izrazito moška: v njem je sedem ustavnih sodnikov in le dve ustavni sodnici. Kandidatka Neža Kogovšek Šalamon bi utegnila biti sedanji koaliciji blizu tudi zaradi preteklega dela na Mirovnem inštitutu in zaradi sedanjega reševanja diskriminatornih praks v družbi pri Zagovorniku načela enakosti.
Bivši ustavni sodnik Matevž Krivic sicer v sedanjem trenutku zaznava idealno priložnost za kar največje ideološko-nazorsko uravnoteženje ustavnega sodišča. V junijskem pismu medijem je izpostavil kot dobro, da so bili prejšnji vladi, ki je bila ne le izrazito desna, ampak tudi močno naklonjena nespoštovanju ustavnih omejitev za svoje delovanje, ‘ideološko’ izrazito naklonjeni najprej le dva in nato trije ustavni sodniki. “Zdaj, ko sta si večini v parlamentu in vladi na eni strani in v ustavnem sodišču na drugi strani v nazorskem pogledu mnogo bliže, pa spet stopa v ospredje nujnost, da bi bila v ustavnem sodišču – seveda ob vrhunskih in moralno neoporečnih pravnih strokovnjakih – zagotovljena tudi kar največja možna uravnoteženost v ideološko-nazorskem pogledu.” To bi bilo po Krivičevi oceni nadvse pomembno zato, da bi bile razsodbe najvišjega pravnega razsodišča bolj prepričljive, tudi kadar gre za ‘ideološko’ zaostrena vprašanja, in da se zmanjša možnost, da v takem vprašanju ‘poražena’ politična stran nato neodgovorno hujska svoje privržence proti ustavnemu sodišču. “To sta doslej žal skoraj vedno počeli tako politična levica kot politična desnica, kadar z odločitvami ustavnih sodnikov nista bili zadovoljni,” je zapisal Matevž Krivic.
Nova oblast lahko torej po navedbah bivšega ustavnega sodnika privrženost načelom pravne države pokaže tudi s tem, da kot prva pretrga z dosedanjo prakso, ko si je vsakokratna politična večina vedno izvolila ’svoje’ ustavne sodnike. “Že vnaprej naj napove, do bo podprla vsakega strokovno in moralno vrhunsko kvalificiranega kandidata, ki ga bo predlagala sedanja opozicija. S tem bi v ustavnem sodišču dosegli že skoraj idealno nazorsko uravnoteženost,” je poudaril Krivic. Kot nujen pa je izpostavil še en korak: Golobova vlada naj bi vsem parlamentarnim strankam predlagala podpis sporazuma, da bodo odslej ob volitvah novega ustavnega sodnika vedno vse skupaj podprle kandidata, ki bo ohranjal tako doseženo nazorsko uravnoteženost ustavnega sodišča kot zadnjega razsodnika v najtežjih sporih.
Vendar pa v koalicijskih vrstah naklonjenosti predlaganemu uravnoteževanju ni zaznati. V Gibanju Svoboda se sicer strinjajo s Krivičevim opozorilom, da mora biti ustavno sodišče nepristranski varuh ustavnih vrednot in ne sredstvo za prevlado nazorskih pogledov ene ali druge politične strani. “Svojo privrženost načelom pravne države pa lahko pokažemo predvsem s tem, da za ustavnega sodnika vselej podpremo najbolj strokovno in moralno vrhunsko kvalificiranega kandidata – ne glede na to, kakšen je njegov svetovni nazor. Le tako lahko poskrbimo za ugled ustavnega sodišča. Kakršni koli poskusi uravnoteževanja sestave ustavnega sodišča pa bi še dodatno ustvarjali vtis, da odločitve ustavnih sodnikov ne temeljijo na ustavi in varovanju ustavnih vrednot, temveč so sprejete zgolj na osnovi nazora ali političnega prepričanja,” navajajo v Gibanju Svoboda.
Socialni demokrati poudarjajo, da je pri kandidatu pomembna strokovnost in njegovo dosledno zagovarjanje človekovih pravic. Ob tem dodajajo, da bi nazorsko uravnoteževanje ustavnega sodišča prispevalo k politizaciji in ideološkim prerekanjem. Stališče Levice pa je, da morajo biti na ustavnem sodišču ljudje, ki razumejo pomen varovanja človekovih pravic in se znajo postaviti v kožo najranljivejših v družbi. “Predlogi SDS doslej niso šli v tej smeri niti v smeri nazorske uravnoteženosti, temveč jim je bilo v ospredju postavljanje svojih vojakov na ustavno sodišče,” je poudaril vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje