Predsednica države Nataša Pirc Musar je prvič v zgodovini države podelila priznanje predsednice za delo na področju človekovih pravic. Prejela ga je direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad. Njeno delo zaznamuje predanost sooblikovanju družbe, ki dosledno spoštuje človekove pravice, pri tem pa teče maraton prek ovir in padcev, a odločno in z jasnim ciljem, so v uradu predsednice zapisali v utemeljitvi.
Prvo priznanje predsednice republike Slovenije za delo na področju varstva, zagotavljanja in uveljavljanja človekovih pravic ter prispevek h krepitvi družbene zavesti o pomenu varovanja človekovih pravic za leto 2023, ki ga je dan po mednarodnem dnevu človekovih pravic podelila Nataša Pirc Musar, je prejela Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC).
“Je izkušena pravnica in že skoraj dve desetletji prepoznavna zagovornica demokratičnih vrednot in spoštovanja človekovih pravic v Sloveniji. Njeno dosedanjo poklicno pot zaznamuje predanost poslanstvu, s katerim ustanove spodbuja k sooblikovanju družbe, v kateri so človekove pravice prepoznane, zagotovljene, spoštovane in neodtujljive,” so v uradu predsednice zapisali v utemeljitvi.
Bervar Sternad: Delo na področju človekovih pravic je kot maraton
“Z vsem srcem sprejemam in se zahvaljujem za podeljeno priznanje. Sprejemam ga kot priznanje vsem, ki v nevladnem sektorju delamo za večje spoštovanje človekovih pravic v tej družbi,” se je zahvalila Bervar Sternad. Meni, da je predsednica s priznanjem osvetlila delo nevladnih organizacij, ki pogosto ostanejo spregledane. Poudarila je, da je delo na področju človekovih pravic kot maraton, saj terja veliko napora.
Pogoji za delo zajemajo tudi dejanske možnosti za ščitenje javnega interesa, je izpostavila Bervar Sternad. Zgolj podelitev statusa namreč ni dovolj, če je ob pisanju zakonodaje težko dobiti prostor za mizo in če se je za uveljavljanje javnega interesa treba boriti proti močnim lobijem. “Težko se je boriti proti temu, še posebej, če politični odločevalci z eno nogo stojijo v državni upravi, z drugo pa na primer v energetiki,” je bila ostra in poudarila, da je družba lahko uspešna zgolj toliko, kot dostojno živijo tisti, odrinjeni na njen rob.
Začetek pravnega dela Bervar Sternad sega na področje brezplačne pravne pomoči in temelji na neposrednem stiku z osebami iz ranljivih skupin, socialno ogroženih družin ter drugimi žrtvami diskriminacije ter kršitve človekovih pravic. Pri svojem delu državne ustanove opozarja na prepoznane sistemske pomanjkljivosti in si prizadeva za njihovo odpravo.
Katarina Bervar je zaradi svojega dela poznana tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru. Med drugim je sodelovala pri pripravi zakona o varstvu pred diskriminacijo, je ena najvidnejših bork na področju preprečevanja nasilja nad ženskami v družbi, pobudnica in članica Mreže za otrokove pravice. Leta 2021 je skupaj z Barbaro Rajgelj in Jasno Zakonjšek oblikovala Pravno mrežo za varstvo demokracije, ki se odziva in prispeva k ubranitvi načel pravne države in demokratične delitve oblasti v Sloveniji.
Pirc Musar: Človekove pravice še zdaleč niso samoumevne
Predsednica republike Pirc Musar je ob podelitvi sprva poudarila, da človekove pravice še zdaleč niso samoumevne. “Zlasti v trenutnem času, ko se srečujemo s številnimi izzivi na področju varovanja pravic, se mi zdi to pomemben prispevek k pozivanju h krepitvi družbene zavesti o pomenu varovanja človekovih pravic, ki so ključne za ohranjanje in utrjevanje demokracije, pravičnosti, stabilnosti, napredka in miru v svetu,” je dejala. Dodala je, da ji je podelitev prve nagrade v veliko veselje. “Katarina, čestitam,” je zaključila.
Priznanje za delo na področju človekovih pravic bo Pirc Musar podelila enkrat letno eni osebi.
Pomen dela civilne družbe je v nagovoru izpostavila tudi slavnostna govornica, pisateljica in publicistka Dijana Matković. V Sloveniji je civilna družba pogosto spregledana, zlasti s strani države, saj jim povzroča slabo vest, ker opravljajo delo, ki bi ga morala država, a ji pri tem pogosto spodleti, je poudarila. Zato je po njenem mnenju danes na mestu opozoriti tudi na v zadnjih treh desetletjih samostojne države izgubljene pravice. Med drugim je izpostavila pravice, ki urejajo socialno ekonomske razmere posameznikovega življenja, odsotnost ustrezne stanovanjske politike, izgubljene delavske pravice in posledice okoljskih katastrof.
“Vsi to vemo, a vendar se nič ne spremeni, dobimo zgolj malo več politične korektnosti, ne pa tudi sistemskih sprememb, malce več vključenosti vseh, ne pa tudi dejansko enakih pravic,” je opozorila. Odgovorov ne gre iskati pri politikih in gospodarstvenikih, temveč v avtonomnih prostorih, ki jih nekateri politiki simbolno in fizično tako radi rušijo, je sklenila Matković.
Predsednica priznanje podeljuje ob mednarodnem dnevu človekovih pravic, ki ga sicer obeležujemo 10. decembra. Letos je potekal pod geslom Svoboda, enakost in pravica za vse. Združeni narodi (ZN) so v ospredje postavili 75. obletnico sprejetja splošne deklaracije človekovih pravic, ki je prvič na univerzalni ravni zapisala pravice in svoboščine vseh ljudi ne glede na njihove okoliščine.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje