Menu Item
Predstavniki nekaterih civilnih družb nasprotujejo inšpektoratu, ki je v drugem poskusu prikimal ljubljanski občini, da s sečnjo na Rožniku ni nič narobe. "V preteklosti smo imeli gozd, ki je bil kakovosten in biodiverzitetno bogat, zdaj pa imamo invazivne vrste dreves," je orisal posledice Izidor Ostan Ožbolt iz Mladih za podnebno pravičnost. Če bi bil poseg manj obsežen in bi bila drevesa za sečnjo izbrana bolj previdno in posamično, se gozdni sestoj ne bi odprl invazivnim rastlinam v takšni meri, je ocenil. V iniciativah nasprotujejo napovedani sečnji na Grajskem griču.
Predstavniki gibanja Mladih za podnebno pravičnost, Protestivala in posamezni občani nasprotujejo odločitvi pristojnega inšpektorata, ki je v drugem poskusu nedavno pritrdil Mestni občini Ljubljana, da s sečnjo na Rožniku ni nič narobe.
Civilna družba medtem opozarja na več kršitev zakonodaje, nasprotuje tudi napovedani sečnji na Grajskem griču.
Sečnjo dreves v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki je stekla decembra lani in ji že vse od samega začetka nasprotujejo nekateri predstavniki civilne družbe, je z odločbo dovolil Zavod za gozdove Slovenije. Inšpektorica za naravo in vode je nato ugotovila, da bi morala ljubljanska mestna občina pred posekom pridobiti tudi zeleno luč Zavoda RS za varstvo narave, zato je sečnjo do pridobitve mnenja in naravovarstvenih pogojev zavoda poleti ustavila. Ker se je ljubljanska mestna občina na postopek pritožila, je sledilo ponovno odločanje, v katerem pa je pristojni organ pritrdil občini.
“Sprašujemo se, kako je mogoče, da je bila takšna odločitev sploh sprejeta in sploh zdrži neko zakonodajno presojo, če je poseg jasno v neskladju z naravovarstveno zakonodajo,” je v današnji izjavi medijem poudaril Izidor Ostan Ožbolt iz Mladih za podnebno pravičnost.
Kot je dodal, gre po njihovem mnenju za kršitve zakona o ohranjanju narave, uredbe o zavarovanih živalskih vrstah in tudi kršitve ustave.
Zaradi obsežne sečnje na Rožniku v zadnjem letu je po njegovih besedah mogoče zaznati občutno poškodovanje habitatov in poslabšanje stanja vrst. “V preteklosti smo imeli gozd, ki je bil kakovosten in biodiverzitetno bogat, zdaj pa imamo invazivne vrste dreves,” je orisal posledice. Če bi bil poseg manj obsežen in bi bila drevesa za sečnjo izbrana bolj previdno in posamično, se gozdni sestoj ne bi odprl invazivnim rastlinam v takšni meri, je ocenil.
Ob tem je vse vpletene udeležencev v postopku, tudi zavod za varstvo narave, pozval k uporabi vseh razpoložljivih sredstev, da bi se glede sečnje na Rožniku izvedla ponovna presoja na ravni inšpekcije.
Po navedbah Sanje Filder iz Protestivala ima občina po vprašljivi odločbi inšpekcije, da s posegom v gozd na Rožniku ni bilo nič narobe, zdaj namen sečnjo nadaljevati. “Kot da se iz primera niso kaj prida naučili, se bodo po besedah župana lotili tudi sečnje na grajskem griču. Za ta primer bodo sicer vzpostavili tudi posebno komisijo, toda prve informacije kažejo, da v njej ne bodo zastopani različni vidiki upravljanja z gozdom enakopravno, ampak bo komisija primarno služila legitimiranju načrtovanega posega v skladu z odločitvami župana,” je bila kritična.
Z nadaljevanjem enakega načina sekanja, kot so ga bili priča na Rožniku, lahko po njenih besedah občina znova pričakuje neodobravanje občank in občanov ter ponovitev opozoril stroke o pomenu interdisciplinarnega upravljanja gozda s posebnim namenom.
V luči povedanega je tako ponovila zahteve, ki jih je civilna družba podala že na protestu pred slabim letom dni. Med njimi je ustavitev tako sekanja na Rožniku kot tudi na Grajskem griču. “Najprej naj se odpre širša interdisciplinarna razprava o tem, kako naj se z gozdom v parku upravlja v dolgoročno korist mestnega okolja in prebivalstva,” je podčrtala Filder.
Če njihovi pozivi ne bodo naleteli na plodna tla, predstavniki civilne družbe ne izključujejo novih protestnih aktivnosti. Kot so poudarili, jim ne bo preostalo drugega, kot da “tečejo še en krog”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje