Ljubljančane je nedavno razburila sečnja dreves v parku Tivoli in na Rožniku. Pristojne na ljubljanski občini smo vprašali, ali bodo les prodali oziroma kaj bodo z njim storili. Na Rožniku so posekali predvsem bukve, hraste in lipe.
Na Rožniku so sredi lanskega decembra začeli sekati drevesa, ki jih je označil zavod za gozdove. Posek je sprožil ogorčenje javnosti in proteste, saj da je izguba 389 dreves pregrob poseg v pljuča Ljubljane. “Zagotovo je treba odstraniti bolna drevesa, ampak teh ni 389, kot jih je predvidenih za posek. Slišali smo lahko, da je sanitarne sečnje okoli 20 odstotkov, kar pomeni, da se seka več kot 300 popolnoma zdravih odraslih dreves, da bi se gozd pomladil,” je takrat opozorila ena od protestnic Sanja Filder.
Tudi po oceni zavoda za varstvo narave je sečnja “uničila življenjska okolja več rastlinskih in živalskih vrst”, v prihodnje pa bo povzročila tudi mikroklimatske spremembe. Na zavodu za varstvo narave so poudarili še, “da s postopno, časovno in prostorsko prilagojeno sečnjo na osnovi strokovnega pregleda stanja vsakega od dreves ne bi tako izrazito posegli v socialne in ekološke funkcije mestnega gozda”.
Ljubljanski župan Zoran Janković je tedaj poudaril, da je pri sečnji dreves treba zaupati zavodu za gozdove. “Nisem gozdar, sem pa iz kmetov. Gozdarski stroki pač moram verjeti. Ne vem, kaj bi lahko bil razlog, če ne to, da skrbijo za pomlajevanje in urejen gozd,” je rekel. Zavrnil je špekulacije, da bo les namenjen prodaji. “To absolutno ne drži. Tudi tisti, ki mislijo, da se bo tukaj gradilo, se motijo,” je dodal.
Pozneje je občina začela tudi sečnjo dreves na ljubljanskem Golovcu. Tudi ob prenovah ulic v središču mesta pa posekajo posamezna stara in obolela drevesa, ta teden na Petkovškovem nabrežju.
Preberite še: Rekordi na dražbi: Italijan za hlod gorskega javorja plačal skoraj 48.000 evrov
Lani obsežnejša sečnja
Do prekinitve sečnje je bilo v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib posekanih okoli 600 m3 lesa, pojasnjujejo na Mestni občini Ljubljana (MOL). Med vrstami prevladujejo bukev, lipa in hrast. “Tega lesa MOL ne prodaja. Vrednost hlodovine se na več načinov vrača v mestni gozd v obliki, da se, na primer, nadstandardno izvaja gozdni red zaradi estetske funkcije, skrbi za gozdno infrastrukturo (poti) in izvajajo gojitvena dela, ki so tudi prispevala k temu, da se je ta gozd tako obnovil oziroma pomladil,” pojasnjujejo in dodajajo, da se tudi lesne sekance po načelih krožnega gospodarstva uporabi za izdelavo lesnih plošč. “Med drugim je izvajalec del Biotehniški fakulteti tudi dobavil vzorce najdebelejših podrožniških dreves za namen raziskovanja.”
Na podlagi odločb zavoda za gozdove Slovenije so v gozdovih na zemljiščih v lasti MOL leta 2019 posekali 541 m3 lesa, leta 2020 563 m3, leta 2021 556 m3, lani pa dvakrat toliko, 1093 m3. Kot pravijo, se je odstranjevanje dreves, predvsem bolnih, oslabljenih in nevitalnih, lani okrepilo zaradi sanitarne sečnje, ki jo je terjal pojav lubadarjev, in intenzivnejših vremenskih pojavov v zadnjih letih – vetroloma in žledoloma. Drevesa je bilo treba posekati zaradi zagotavljanja varnosti obiskovalcev, nege in razvoja gozda.
MOL je v preteklih letih od zasebnikov odkupil več zemljišč v gozdovih s posebnim namenom. Večji lanski posek je tudi posledica tega, da “potrebni ukrepi pogosto niso bili izvedeni, dokler so bila gozdna zemljišča v lasti zasebnikov”.
V Ljubljani so z odlokom za gozd s posebnim namenom razglašeni gozdovi: Rožnik in Šišenski hrib, Grajski grič, Golovec, Koseški boršt in za Mošenicami, Draveljska gmajna, Brdo in Vrhovci, Dolgi most, Stožice in zaradi izjemnega obiska tudi gozdovi na Šmarni gori in Grmadi.
Plačilo v lesu
Kot pojasnjujejo na občini, ima njihovo javno podjetje Voka Snaga z izvajalcem gozdarskih storitev, podjetjem Tisa d. o. o., sklenjen okvirni sporazum za vzdrževanje mestnega drevja na javnih zelenih površinah na območju MOL, ki vključuje tudi sečnjo v gozdovih s posebnim namenom. Po sporazumu “se načeloma odstranitev lesa pokrije z njegovo vrednostjo”.
V gozdovih s posebnim namenom vrednost lesa pokrije povišane stroške nadstandardnega gozdnega reda, sanacijo poti, izgradnjo in popravilo vlak, varovanje delovišča zaradi sprehajalcev in odstranjevanje suhih vej nad potmi, pravijo na občini. Nekatera drevesa pa so posekali tudi na drugih območjih v mestu, torej izven gozdov s posebnim namenom. Pri tem je od tako imenovane prodaje na panju občina iztržila med 3.000 in 6.000 evrov letno, so še sporočili.
Prebivalci v zadnjem času postajajo vse pozornejši na posekana drevesa in pristojne institucije o tem redno obveščajo. Več o tem, kaj storiti, če v gozdu opazite kaj nenavadnega in posumite na nezakonito sečnjo, preberite v članku: Zakaj ste posekali ta drevesa? Vse več ljudi budno spremlja delo gozdarjev
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje